Kratkoročni cilji kariere so poskusi izboljšanja lastne uspešnosti in veščin v določeni organizaciji, z idejo povečanja tržnosti kvalifikacij na tem specifičnem poslovnem področju. Ti cilji lahko vključujejo izboljšave, kot so izboljšanje razumevanja delovanja organizacije ter izboljšanje notranjega znanja in izobraževanja na tem področju. Navzven kratkoročni karierni cilji vključujejo tudi osredotočenost na finančno stabilnost z namenom dolgoročne priprave na prehode v druga delovna okolja. To ne pomeni samo prihranka denarja za morebitna obdobja brezposelnosti, ampak tudi določanje, kje bi bila uporaba strokovnega znanja najbolj donosna in na katerih lokacijah je v prihodnosti verjetna močna rast delovnih mest.
Karierni svetovalci predlagajo, da je treba najprej doseči kratkoročne karierne cilje, preden se osredotočimo na dolgoročne cilje. Začetna delovna mesta se obravnavajo kot odskočna deska do dolgoročnega kariernega cilja ocenjevanja konkurenčnih podjetij, drugih panog, za katere bi veljale njegove kvalifikacije, ali višjih položajev v trenutnem podjetju. Čeprav je to logično, postavljanje kariernih ciljev pogosto deluje v nasprotni smeri. Najprej je treba opredeliti dolgoročno karierno pot, preden se lahko izkaže za kratkoročne karierne cilje.
Dolgoročno načrtovanje kariere je koristen prvi korak k uspehu s kratkoročnimi kariernimi cilji, vendar to ni zagotovilo, da se bo takšno načrtovanje izplačalo. Delavce z nizkimi plačami, delavce in podzaposlene, zlasti tiste z višjo izobrazbo in bogatimi izkušnjami na nekem področju, pogosto kritizirajo kot »potepuhe«, ki niso uspeli narediti dolgoročnih načrtov kariernih ciljev. Ne moremo v celoti kriviti napačnega načrtovanja kariere; ker pa se panoge v sodobnem industrializiranem svetu hitro spreminjajo, lahko poklicne težnje, za katere so se pripravljale leta, postanejo zastarele, ko je nekdo pripravljen vstopiti na trg dela na tem področju.
Delovni in poklicni cilji so pogosto nagnjeni k skrajnosti. Dolgoročne karierne cilje gledamo v pretirano optimistični luči, saj si predstavljamo možnost doseganja velikih višin v hierarhiji organizacije ali razvoja strokovnih veščin zgolj z »vlaganjem časa« pri delodajalcu. Nasprotno pa se na kratkoročne karierne cilje pogosto gleda pesimistično, kot na potrebno »trdo delo«, da pridemo tja, kjer si resnično želimo biti.
Kratkoročno zaposlitev ne sme biti le sredstvo za dosego cilja ali preživetje ali, dolgoročno, nedosegljiva fantazija. Izkušeni karierni svetovalci poudarjajo, da uspešno načrtovanje kariere gleda na kratkoročne karierne cilje kot na eno točko na spektru, ki vključuje splošne življenjske cilje. Določanje poklicne poti na podlagi interesov, za katere se želi specializirati, namesto nazivov delovnih mest in dolžnosti, daje več prilagodljivosti razmeram v resničnem svetu. Prilagajanje poklicnih želja različnim sorodnim panogam, korporativnim strukturam in definicijam delovnih mest, vključno z možnostmi samozaposlitve in samozaposlitve, omogoča, da delo vidimo kot vrsto priložnosti. Koraki v karieri so lahko na celotni poti izpolnjujoče potovanje, namesto dolgoletnega napornega dela, nagrajenega ob koncu z idealno službo.