Ekstrakcijske klešče so orodja, ki se uporabljajo predvsem na področju zobozdravstvenega dela. Njihova primarna funkcija je doseganje, prijemanje in puljenje zob. So ročna orodja, ki spominjajo na majhne klešče in so najpogosteje izdelana iz nerjavnega jekla, ki je dokaj dolgotrajno in primerno za večkratno sterilizacijo in ponovno uporabo. Pacienti zobozdravnikov bi jih morda prepoznali – nekoliko prestrašeno! — če so jim izpulili zobe ali so imeli obsežno zobozdravstveno delo.
Klešče so na splošno znano orodje na področju medicine in zdravja. Uporabljajo se za prijemanje in rokovanje s predmeti, ki so premajhni ali pretežko dosegljivi, da bi jih zdravstveni delavci lahko obravnavali samo z rokami. Enako velja za zobne klešče za ekstrakcijo, ki so zasnovane posebej za ravnanje z zobmi.
V strukturi ekstrakcijskih klešč so trije glavni deli: ročaj, vrat in kljun. Kljun, ki je struktura na koncu orodja, ki se uporablja za prijemanje predmetov, je oblikovan tako, da se prilega konturi določenega zoba. Notranjost kljuna je konkavna, zunanja stran pa konveksne oblike. Zasnova kljuna je taka, da oprime zob z največjim površinskim stikom s korenino.
Klešče za ekstrakcijo zob so na voljo v najrazličnejših oblikah in vrstah. Obstajajo vrste za vsako regijo ust, pa tudi za vsako vrsto zoba. Nekatere najpogostejše vrste klešč, ki se uporabljajo, so za čeljustno, sekalno, cuspidno in bikuspidno področje ust.
Poleg posebnih vrst zob, po katerih je mogoče prepoznati orodje, so klešče za ekstrakcijo razdeljene v dve splošni kategoriji: maksilarne klešče, ki so namenjene uporabi v zgornji čeljusti, in mandibularne klešče, ki so namenjene uporabi v spodnji čeljusti. . Maksilarne klešče imajo običajno kljune, ki so nagnjeni stran od krivulje ročajev klešč, mandibularne klešče pa imajo kljune, ki so nagnjeni v isto smer kot krivulje ročaja. Njihove ustrezne oblike omogočajo enostaven dostop do določenih predelov ust.
Celotna oblika klešč – vključno s kljunom, vratom in ročajem – lahko tudi kaže, ali je orodje namenjeno uporabi v zgornji ali spodnji čeljusti. V bistvu je treba na zgornji čeljusti uporabiti klešče v obliki črke I, S ali Z, na spodnji čeljusti pa klešče v obliki črke C ali L. Te oblike ustrezajo vidnemu kotu kljuna glede na vrat in ročaje.