Zaviralci beta, imenovani tudi zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci b ali antagonisti beta, so zdravila, ki se uporabljajo za različna srčno-žilna stanja. Kardioselektivni zaviralci beta se od neselektivnih zaviralcev beta razlikujejo po ciljanju na receptorje beta v celicah srčno-žilnega sistema. Menijo, da pri višjih odmerkih kardioselektivni zaviralci beta niso popolnoma selektivni in se lahko vežejo tudi na receptorje v drugih delih telesa. Zaviralci beta z vezavo na beta-adrenergične receptorje ustavijo aktivacijo receptorjev stresnih hormonov noradrenalina in adrenalina. Nekateri zaviralci beta zagotavljajo delno aktivacijo receptorjev, drugi pa ne.
Atenolol, acebutolol in metoprolol so primeri kardioselektivnih zaviralcev beta. Esmolol, nebivolol in bisoprolol so tudi kardioselektivni zaviralci beta. Ta zdravila se uporabljajo predvsem za zdravljenje hipertenzije, vendar so predpisana tudi za srčne aritmije, prolaps mitralne zaklopke, angino pektoris in druga stanja. Klinična preskušanja so pokazala, da zdravila koristijo bolnikom s kongestivnim srčnim popuščanjem. Kardioselektivni zaviralci beta upočasnijo srčni utrip in povečajo sposobnost krvi za prenašanje kisika, kar je koristno pri zdravljenju te bolezni.
Zaviralci beta z zniževanjem srčnega utripa in srčnega utripa blažijo hipertenzijo. Delujejo tako, da blokirajo učinke stresnega hormona epinefrina, znanega tudi kot adrenalin, ki poveča srčni utrip in proizvodnjo. Nekateri zaviralci beta so tudi vazodilatatorji, ki znižujejo krvni tlak s povečanjem premera arterij, kar omogoča pretok krvi z manjšo silo. Delujejo lahko tudi na druge načine, vključno z zmanjšanjem ledvičnega encima, ki pomaga uravnavati krvni tlak.
Pogosto poročani neželeni učinki zaviralcev beta vključujejo mrzle roke in noge ter počasen srčni utrip. Zmanjšan srčni utrip lahko pri nekaterih bolnikih povzroči utrujenost. Beta blokatorji lahko povzročijo tudi otekanje gležnjev in bolečine v sklepih. Nekateri zaviralci beta imajo večjo topnost v lipidih in lahko hitreje prehajajo krvno-možgansko pregrado kot tisti, ki so bolj topni v vodi. To lahko povzroči neželene učinke na živčni sistem, vključno z nočnimi morami in drugimi simptomi.
Pomisleki glede uporabe kardioselektivnih zaviralcev beta pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in drugimi blagimi do zmernimi reverzibilnimi boleznimi dihalnih poti so se izkazali za neutemeljene. Raziskave kažejo, da kardioselektivni zaviralci beta pri teh bolnikih ne povzročajo bronhialnih zožitev in krčev. Menijo, da bi bolnikom, ki imajo poleg pljučnih težav še srčno-žilne težave, lahko koristila uporaba zaviralcev b-blokatorjev. Čeprav v velikih odmerkih kardioselektivni zaviralci beta niso izključno selektivni, so raziskave pokazale, da kratkotrajna uporaba teh zaviralcev beta nima negativnega učinka na simptome KOPB.