V celicah se jedro tradicionalno šteje za središče celice: središče za srečanja, kjer se informacije shranjujejo, obdelujejo in distribuirajo. Podobnemu namenu služijo jedra možganskega debla, saj so osrednja omrežja, prek katerih nastajajo in opravljajo svoje funkcije živčne celice in živci. Jedra možganskega debla so tako odgovorna za številne občutke in funkcije, ki jih človek doživlja vsak dan, a o njih ni potrebno zavestno razmišljati. Vsako jedro lahko razvrstimo kot senzorično ali motorično.
Možgansko deblo je najbolj primitiven del možganov. Nahaja se med glavnimi možgani in hrbtenjačo in je sestavljen iz srednjih možganov, mostu in medule. V teh strukturah leži široka mreža živcev in vsak od teh živcev se začne pri enem ali več jedrih možganskega debla.
Na splošno lahko živci služijo senzorični ali motorični funkciji. Kot taki bodisi prispevajo k človeškim petim čutilom bodisi pomagajo pri gibanju. Zato se jedra možganskega debla imenujejo senzorična ali motorična jedra, odvisno od narave živcev, ki izhajajo iz njih. Če ima živec senzorične in motorične sposobnosti, bo pritrjen tako na senzorična jedra kot na motorna jedra.
Medtem ko se senzorična jedra običajno nahajajo na straneh možganskega debla, so motorna jedra pritrjena v srednjem – ali medialnem – delu možganskega debla. Večina teh jeder je povezanih samo z enim živcem, včasih pa lahko več živcev nastane iz samotnega jedra.
Obstaja 12 lobanjskih živcev, ki izvirajo iz jeder možganskega debla. Ti živci opravljajo različne posamezne funkcije, vključno s premikanjem očesa, premikanjem obraza in pomoč pri vohanju ali okušanju. Okulomotorični živec je na primer motorični živec, ki je odgovoren za ohranjanje mobilnosti določenih očesnih mišic. Jedro tega živca je znano kot okulomotorno jedro. Druga jedra, ki vsebujejo ustrezne živce, vključujejo naslednje: jedra abducens, trohlearna jedra, vestibularna jedra in hipoglosalna jedra.
Medtem ko je večina jeder možganskega debla poimenovana po živcih, ki jih ustvarijo, obstaja nekaj izjem. Jedro Edinger Westphal se na primer nahaja okoli okulomotoričnih jeder in se ponaša z živci, ki so odgovorni za zoženje zenice. Poleg tega ima živec, ki nosi tako senzorične kot motorične zmogljivosti v zvezi z obrazom in usti – trigeminalni živec – dva izvora jedra: mezencefalično jedro in motorično jedro. Poleg tega ima vsestranski vagusni živec tri jedra možganskega debla: nucleus ambiguus, sekretomotorno parasimpatično jedro in osamljeno jedro. Poleg tega so nekateri živci, kot je samotno jedro, povezani z več kot enim lobanjskim živcem in si zato ne delijo imena z nobenim določenim živcem.