Izvozne spodbude so spodbude, ki jih zagotavljajo vlade za povečanje količine izvoza, ki poteka v državi. Te spodbude so lahko v obliki neposrednih plačil ali pa v obliki znižanih davkov. Ne glede na vrsto spodbude je namen teh izvoznih spodbud narediti domače izdelke cenovno dostopnejše in konkurenčne na mednarodnem trgu. V nekaterih primerih je ta vrsta spodbud povzročila spore med državami zaradi različnih mnenj o tem, koliko bi morala država pomagati svojim izdelkom na trgu.
Številne vlade so v preteklih letih ponudile izvozne spodbude. Raven teh spodbud se je od situacije do situacije razlikovala. V nekaterih primerih so bile spodbude velike subvencije zvezne vlade.
Najpogostejša oblika izvoznih spodbud je znižanje davkov. V tem primeru bo vlada znižala znesek davkov, ki jih mora izvoznik plačati. To omogoča izvozniku izdelka, da zniža ceno tega blaga in še vedno ustvari enak dobiček. Ko se to zgodi, se blago iz te države hitreje proda in posledično poveča celotno prodajo blaga. S tem vlada upa, da bo izdelek postal bolj konkurenčen na svetovnem trgu.
Nekatere države so bolje kot druge ustrojene za proizvodnjo določenega blaga. Ko je vlada pri proizvodnji izdelka v slabšem položaju, lahko to poskuša nadomestiti na druge načine. Izvozne spodbude so eden od načinov, kako lahko država nadomesti naravno prikrajšanost druge države.
Ko se vlada odloči izdati izvozne spodbude, lahko to pogosto privede do polemik med državami. Ena država bi lahko menila, da je druga država malo preveč pomagala s svojim izvozom. V mnogih primerih manjša država v razvoju morda ne bo sposobna tekmovati s subvencijami, ki jih zagotavlja večja država. To postavlja manjšo državo v slabši položaj in ji otežuje konkurenčnost svojih izdelkov na trgu.
Ko pride do takšnega spora, ga pogosto obravnava Svetovna trgovinska organizacija. Vstopila bo Svetovna trgovinska organizacija in prisluhnila argumentom obeh držav. Če se ugotovi, da je ena od držav narobe, lahko Svetovna trgovinska organizacija tej državi izda predloge ali ukaze.