Holinergični receptor je določena vrsta celice, ki ima molekularno strukturo, ki se odziva na specifičen nevrotransmiter, imenovan acetilholin. Ti posebni receptorji so del avtonomnega živčnega sistema. Poleg acetilholina so holinergični receptorji občutljivi tudi na dve specifični vrsti zdravil, in sicer na nikotin in muskarin. Receptorji so posledično razdeljeni na dve podkategoriji ali vrsti, in sicer na nikotinske receptorje in muskarinske receptorje, odvisno od tega, katero zdravilo vpliva na specifični receptor.
V človeškem telesu določene majhne molekule, imenovane nevrotransmiterji, služijo za prenos informacij iz živčnih končičev v različne celice, da bi sprožile specifično fiziološko reakcijo. Holinergični receptorji so tako imenovani, ker se odzivajo na nevrotransmiter, znan kot acetilholin. Te posebne receptorje lahko najdemo v avtonomnem živčnem sistemu in možganih. Avtonomni živčni sistem, ki ga delimo na simpatični in parasimpatični sistem, je del perifernega živčnega sistema in sproža odzive v nekaterih notranjih organih in gladkih mišicah, vključno s srcem. Zaradi svoje lokacije in reakcije na acetilholin holinergični receptorji nadzorujejo določene odzive, ki se pojavijo v srcu in drugih organih, vključno s črevesjem, prostato in mehurjem.
V bistvu se molekule acetilholina vežejo na receptorske molekule na celicah receptorjev. Energijski impulz se generira in prenaša preko ločnice med celicami, ki se imenuje sinapsa ali sinaptična špranja. Impulz se nato prenese na prizadeti organ ali mišico, kar ustvari želeno reakcijo. Če se impulz prenaša skozi simpatični živčni sistem, je reakcija običajno neka vrsta stimulacije, kot je povečan srčni utrip ali dihanje. Nasprotna reakcija se pojavi, če impulz potuje skozi parasimpatični živčni sistem in običajno povzroči neko vrsto sprostitvenega odziva.
Poleg acetilholina so holinergični receptorji občutljivi na nekatera zdravila, zlasti na nikotin in muskarin. Nikotin najdemo v tobaku in tobačnih izdelkih. Lahko ima stimulativni učinek na holinergične receptorje v avtonomnem živčnem sistemu, zlasti na simpatično vejo, ki je del avtonomnega sistema, ki reagira na stresne dejavnike. Podobno lahko tudi muskarin, ki ga najdemo v nekaterih vrstah gob, deluje stimulativno, kar lahko med drugim vpliva na pretok krvi pri posamezniku ter povzroči prekomerno znojenje in nepričakovano odvajanje. Na receptorje, na katere vpliva muskarin, nikotin ne vpliva in obratno.
Proces, s katerim holinergični receptorji sprejemajo in prenašajo informacije skozi avtonomni živčni sistem, je zapleten. Medtem ko zgornje zagotavlja osnovni pregled tega, kaj je holinergični receptor in kako deluje, obstaja veliko več vidikov procesa, ki niso zajeti. V teku so raziskave o natančni naravi in sestavi teh receptorjev ter o tem, kako se odzivajo ne le na acetilholin, ampak tudi na nikotin in muskarin v človeškem telesu.