Razredi histograma so obsegi vrednosti, ki vsebujejo podatkovne točke v frekvenčni porazdelitvi ali tabeli neobdelanih podatkov. Imenujejo jih tudi intervali, koši ali širine koša. V histogramu, vrsti paličnega grafa, so ti razredi upodobljeni kot navpični stolpci, kjer višina stolpca označuje število podatkovnih točk v obsegu razredov. Običajno je izbira razreda histograma narejena za izboljšanje vizualne predstavitve statističnih podatkov ali trendov.
Kadar je za prikaz velika količina podatkov, je histogram še posebej uporaben za prikaz oblike njihove porazdelitve. Celoten obseg podatkov je razčlenjen na intervale in število podatkovnih točk, ki sodijo v vsakega, se šteje, da dobimo frekvenco razreda. Razpon ali širina intervala določa število razredov histograma in vpliva na obliko grafa.
Če je interval preširok, lahko pomembne informacije izpustijo, ker so razredi preveč vključujoči. Kadar je izbira širine intervala preozka, lahko frekvenca nizkega razreda daje neupravičen pomen tistemu, kar je dejansko naključna variacija. Obstaja več metod za nastavitev ustreznega števila histogramskih razredov za nabor podatkov.
Po Sturgisovem pravilu bi moralo biti število razredov blizu osnovnega 2 log števila podatkovnih točk, plus ena. Z uporabo Riceovega pravila mora biti število definiranih razredov dvakrat kubni koren od števila podatkovnih točk. Ne glede na metodo, ki se uporablja pri izbiri števila razredov histograma, je treba preizkusiti več različnih širin, da preizkusimo občutljivost oblike histograma na velikost razreda. Pravilno število razredov je tisto, ki najbolj natančno prikazuje porazdelitev podatkov.
Z ustreznim številom razredov histograma za vrsto podatkov bi morala biti rezultat smiselna grafična predstavitev, ki omogoča jasno razlago. Histogram mora prikazati središče in razpršenost podatkov, kakršno koli poševnost ali asimetrijo podatkov ter izstope ali podatkovne točke, ki se pojavljajo zunaj pričakovanega obsega vrednosti. Način ali najpogosteje pojavljajoča se vrednost bi morala biti očitna, pa tudi skupine, ki lahko kažejo na več načinov. Analiza histograma lahko kaže tudi na napake v postopku zbiranja podatkov.
Histogrami, ki se že dolgo uporabljajo v financah in družboslovju, postajajo vse bolj poznani v grafičnih prikazih zabavne elektronike. Digitalna fotografija je še posebej odprta za njihovo uporabo, saj številni fotoaparati vključujejo barvni histogram za prikaz ravnovesja beline in osvetlitve. Histogram digitalne fotografije lahko prikazuje tudi slikovne pike kot razrede histograma, narisane proti odtenkom sive.