Hipoteke za odkup so stanovanjska posojila, ki jih vlagatelji običajno uporabljajo za nakup stanovanjskih nepremičnin. To vrsto hipoteke najpogosteje uporabljajo posojilodajalci v Združenem kraljestvu (Združeno kraljestvo), vendar so podobne hipoteke za naložbene nepremičnine na voljo v drugih državah. Posojilodajalci zahtevajo večja predplačila za hipoteke odkupa za oddajo kot posojila, zavarovana na primarnih stanovanjih, ker je večja verjetnost, da bodo posojilojemalci zamudili posojila kot hipoteke, vezane na njihov primarni dom.
V Združenem kraljestvu posojilodajalci običajno odobrijo prosilce za hipoteko tako, da odobreni znesek posojila temeljijo na večkratniku plače posojilojemalca. Posojilodajalci ljudem omogočajo nakup stanovanj, ki stanejo do trikratne njihove letne plače. Zavarovalci, ki ocenjujejo vloge za hipotekarne hipoteke za odkup, upoštevajo tudi znesek dohodka od najemnin, ki ga posojilojemalec pričakuje. Predvideni dohodek od najemnine mora presegati mesečni znesek hipoteke, tako da ima posojilojemalec na voljo presežna sredstva za redna plačila, če obstajajo meseci, ko dohodka od najemnine ne prejema.
Hipoteke za odkup so na voljo kot posojila s fiksno ali nastavljivo obrestno mero. Fiksna posojila se običajno amortizirajo v 20 ali 30 letih, posojilojemalčeva plačila pa se nanašajo na glavnico in obresti. Hipoteke s prilagodljivo obrestno mero pogosto zahtevajo plačila samo obresti, obrestne mere pa se lahko spreminjajo na mesečni ali letni ravni. Ljudje običajno vzamejo hipoteke za odkup, če cene stanovanj rastejo, in pričakujejo dobiček s prodajo hiše.
V preteklosti so bili posojilodajalci v Združenem kraljestvu previdni pri financiranju naložbenih nepremičnin, ker so najemniške pravice pomenile, da je najemodajalec pogosto potreboval daljša obdobja, da je izselil najemnika, ki ni plačal najemnine. Stanovanjski zakon iz leta 1988 in njegove spremembe iz leta 1997 so narekovali, da se večina stanovanjskih najemnih pogodb razvrsti kot najemne pogodbe z zavarovanim kratkim zneskom. V skladu s temi pogodbami lahko najemodajalci izselijo najemnike, ki osem tednov zamujajo s plačilom najemnine. To pomeni, da je manj verjetno, da bodo najemodajalci imeli daljša obdobja, ko dohodka od najemnine ne prejemajo.
Posojilodajalec ima pravico zaseči nepremičnino, kupljeno s hipoteko za odkup, če posojilojemalec ne izplača plačil. Po zasegi stanovanja lahko posojilodajalec proda nepremičnino na dražbi ali prek zasebne prodaje in zbrana sredstva uporabi za poravnavo neporavnanih davkov, stroškov zavarovanja in stanja posojila. Zaradi tveganja neplačila posojilojemalca večina posojilodajalcev noče ponuditi hipotek za odkup v krajih, kjer je cena stanovanja padla, ker lahko znesek posojila preseže znesek hipoteke, če posojilojemalec ne izpolni obveznosti.