Halal posojila so posojila, ki jih dajejo banke, ki poslujejo po islamskih pravilih šeriata. Ta pravila, imenovana Fiqh al-Muamalat, temeljijo na islamskih pravilih transakcij in spodbujajo načela islamske ekonomije. Kar nekaj islamskih bank je začelo ponujati alternativne finančne in bančne produkte v poznem 20. stoletju. Za stranke in komercialna halal podjetja, ki želijo delovati v okviru islamskega dojemanja, halal posojila zagotavljajo način zaokrožiti običajna, obrestovana posojila.
Temeljna islamska bančna načela prepovedujejo pobiranje in plačevanje obresti, kar je znano kot riba. Sama beseda se prevaja kot povečanje, dodatek ali presežek. V skladu s šeriatskimi načeli se obresti štejejo za presežno nadomestilo brez ustreznega upoštevanja. Riba je v klasičnih islamskih diskurzih mogoče opredeliti kot presežno vrednost brez nasprotnika. Lahko ga tudi grobo prevedemo, saj je bila številčna vrednost nepomembna in zagotavlja enakovrednost realne vrednosti.
Šeriat ne dovoljuje sprejemanja ali plačevanja obresti za denarna posojila, zato so bila kot alternativa ustvarjena posojila halal. Delujejo na različne načine – ko se na primer kupec obrne na banko za denarno posojilo za nakup določenega predmeta, ga lahko banka kupi neposredno od prodajalca. Banka predmet preprodaja kupcu pod strogimi pogoji, ki vključujejo vzpostavljeno zavarovanje. Čeprav ga banka prodaja kupcu za dobiček, to ni izrecno in za zamude pri plačilih niso naložene kazni. Artikel je od samega začetka registriran na ime kupca in je lahko lastnina ali blago.
Ta vrsta transakcije nakupa in preprodaje z odloženim plačilom se po islamskih načelih imenuje Murabaha. Banka proda nepremičnino kupcu po fiksni, odkrito navedeni ceni na kupcu prijazne obroke. Cena vpliva tako na dobiček kot na administrativne stroške. Halal posojila tako strankam omogočajo pridobitev sredstev, ne da bi se morali odločiti za tradicionalna posojila z obrestmi.
Ijarah je še en pristop, ki je v bistvu vrsta transakcije najemnine. Banka najprej pridobi nepremičnino ali blago, stranka pa jo odda v najem, dokler ne more v določenem časovnem obdobju vrniti celotnega zneska. Halal posojila, ki delujejo v formatu Ijarah, lahko uporabljajo pogodbo, ki kupcu omogoča pridobitev nepremičnine po določenem časovnem obdobju. Alternativno so lahko v obliki osnovnih najemnih pogodb.
Obstaja tudi pristop skupnega podjetja, imenovan Musharakah, kar v prevodu pomeni delitev. Osnovno načelo vključuje posojanje denarja podjetjem, za vrednost naložbe pa sta odgovorna oba subjekta. Dobiček se ustvari s kasnejšo prodajo deležev, obe strani pa se vnaprej dogovorita, da izgubita ali delita morebitni dobiček. Banke lahko izdajo tudi posojila s spremenljivo obrestno mero, ki temeljijo na donosnosti tega podjetja. Banka lahko zaradi te prakse utrpi izgubo v skladu z islamsko zakonodajo, ki razglaša, da je nepravično, da posojilodajalec dobi velike dobičke, pri čemer dolžniku ostane le majhen del.
Pogodba Mudaraba je še ena različica halal posojila, v kateri tvegani kapitalist ali finančni strokovnjak zagotovi naložbo. Podjetnik zagotavlja delovno silo, vsak dobiček ali izgubo pa si delita obe strani. Če naložba ni uspešna, banka ne zaračuna manipulativne provizije. Provizijo zaračuna le, če je dosežen dobiček.