V angleškem jeziku obstajajo štiri vrste glagolskih razpoloženj. Razpoloženje glagola kaže na način, kako se uporablja v stavku, in ker so glagoli besede dejanja, lahko razpoloženje glagola vpliva na pomen celotnega stavka, pa tudi na njegovo slovnično konstrukcijo. Štiri glagolska razpoloženja v angleškem jeziku so konjunktivno razpoloženje, indikativno razpoloženje, infinitivno razpoloženje in imperativno razpoloženje. Vsako od teh razpoloženj ima drugačen namen in pomen.
Kožni čin glagola se uporablja, ko glagol izraža hipotetično dejanje ali drugo okoliščino, ki trenutno ni resnična. Pogosto pomožni glagoli označujejo podrejeno razpoloženje in to glagolsko razpoloženje določa, ali naj bo »bil« ali »bil« pred glagolom. Na primer, v stavku: »Če bi bil bogat človek, bi kupil hišo v londonskem mestu,« je beseda »bili« pravilna v konjunktivnem razpoloženju. “Bi”, “lahko” in “bi moral” prav tako označujejo konjunktivno razpoloženje.
Drugo od glagolskih razpoloženj je kazalno razpoloženje, ki predstavlja pozitiven ali določen pogoj. Nasprotno je od konjunktivnega razpoloženja. Indikativni razpoloženje glagola lahko obstaja kot vprašanje in izjava. Primer vprašanja z kazalnim glagolom je: “Kdo je danes odnesel smeti?” Glagol je lahko katerega koli časa, če opisuje dejanski dogodek ali dogodek.
Tretji je neskončni razpoloženje. To je glagol v svoji osnovni obliki brez konjugacije, ki bi ga povezovala s predmetom. Angleški glagoli v infinitivu so v sedanji popolni obliki, pred njimi je beseda “to”. V nekaterih primerih se lahko infinitivna glagolska fraza uporablja kot glagolski predmet. Na primer, v stavku »Želim se voziti s kolesom« je glagolski stavek »voziti« predmet »hočem«.
Zadnji od štirih glagolskih načinov je nujni način. To se uporablja, ko želi govornik dati neposredno zahtevo ali ukaz in je v sedanjem ali prihodnjem času. Stavki »Odnesi te knjige nazaj v knjižnico« ali »Ob desetih se boš javil v pisarno« so primeri, ki uporabljajo pogojni način.
Razumevanje pravilne uporabe teh štirih glagolskih razpoloženj pomaga angleškim govorcem pri izbiri pravilne sintakse in strukture stavka. Vsako glagolsko razpoloženje je običajno povezano s časom in funkcijo. Uporaba nepravilnega razpoloženja glagola lahko povzroči, da stavek zveni nerodno.