Filmski plakati so promocijski izdelki, ki jih filmski studii ustvarijo za oglaševanje celovečernih filmov. Kinodvorane, ki trenutno predvajajo film, uporabljajo prevelike plakate na zunanjih šotorih, da pritegnejo stranke, medtem ko so manjši plakati postavljeni pred vsako predstavo. Po končanem komercialnem predvajanju filma se filmski plakati pogosto reproducirajo za potrošnike in izvirniki postanejo zelo zbirateljski.
Najzgodnejši filmski plakati so se močno zanašali na enaka oglaševalska načela kot legitimne odrske produkcije tistega časa. Ker je bilo filmskih “superzvezdnikov” kot takih malo, so na zgodnjih promocijskih plakatih pogosto prikazovali posnetek iz filma, ki je predstavljal celotno igralsko zasedbo ali posebej pomenljiv prizor. Oglaševalska kopija je bila po današnjih standardih običajno podcenjena. Naslov filma bi bil viden, sledil bi mu kratek opis zapleta. Ime studia ali režiserja je lahko napisano z manjšimi črkami: »Maxfield Studios predstavlja CRY OF THE WILDEBEAST HB Dunwoodyja, privlačno zgodbo o življenju in smrti v divjini Aljaske!«
Ker je vse več igralcev postajalo domača imena in studii so tekmovali za posel, so na filmskih plakatih pogosto bili portreti glavnih izvajalcev. Podporne vloge in posebne glasbene številke so lahko vključene tudi neposredno na promocijske plakate in kartice za lobby. Tudi filmski studii so razumeli moč filmskih plakatov, zato se lahko pojavijo tudi podatki o producentih in režiserjih. Filmski plakati iz 1930-ih in 1940-ih so pogosto polni razburljivih reklamnih izvodov in več prizorov iz filma.
Do petdesetih let prejšnjega stoletja so bili filmski plakati prepoznani kot oblika umetnosti. Izkoriščanje in nizkoproračunski grozljivki bi pogosto uporabljali grozljive slike in pregreto kopijo, da bi ustvarili pričakovanje za izdelek. Tudi bolj umetniški kinematografi bi uporabili abstraktno ali konceptualno umetnost, da bi pritegnili več pozornosti k svoji ponudbi. Tipična kopija filmskega plakata iz petdesetih let prejšnjega stoletja bi potencialne filmske gledalce spodbudila, da »POGLEDAJTE nebrzdano strast! OBČUTITE nesporno privlačnost! BOJ se moči GORGONE, pošasti iz onkraj zemlje!«
Sčasoma so filmski plakati skupaj s filmi, ki so jih promovirali, v svojem pristopu postali manj bombastični in bolj umetniški. Sodobni plakati lahko vsebujejo eno ikonično podobo, ki opredeljuje osnovno temo filma, na primer Zvezdo smrti iz serije Vojna zvezd ali stiliziran simbol netopirja iz franšize Batman. Glavni igralci se lahko pojavijo na studijskih fotografijah, da poudarijo odnos likov, ne pa dejanskih prizorov iz samega filma. Naslove je mogoče spremeniti tudi v značilne pisave, ki ustvarjajo posebno razpoloženje. Namesto pretirane kopije, ki je namenjena preobremenitvi gledalca, lahko sodobni filmski plakati vsebujejo samo eno ključno vrstico filma: »V vesolju te nihče ne sliši kričati«. Sodobni filmski plakati pogosto postanejo enako prepoznavni kot filmi, ki jih promovirajo.