Električne lastnosti so fizikalni pogoji, ki omogočajo premikanje električnega naboja od atoma do atoma v določenem materialu. Te lastnosti se močno razlikujejo med tremi glavnimi vrstami materialov: trdnimi snovmi, tekočinami in plini. Električne lastnosti trdnih materialov, kot je kovina, so visoke, medtem ko se električni naboji v vodi ne premikajo tako enostavno in imajo še težje razmere s plini. V vsakem elementu so izjeme: nekatere trdne snovi so slabi prevodniki, nekateri plini pa lahko postanejo odlični prevodniki.
Trdne snovi in elektrika so pogosto popolna kombinacija za prevodnost. Električne lastnosti bakra, jekla in drugih kovin zagotavljajo optimalno priložnost zaradi fizične bližine atomov. Ko lahko elektroni zlahka prehajajo med atomi, to spodbuja električno prevodnost. Trdne snovi, kot so srebro, baker in aluminij, so priljubljene pri električnih delih, ker se izgubi zelo malo energije, ko električna energija potuje skozi te kovine.
Vse trdne snovi pa nimajo močnih električnih lastnosti kovine. Predmeti, kot so steklo, les in plastika, veljajo za izolatorje, ker tesno zapakirani elektroni ne delijo zlahka električnih nabojev. Ko se v te materiale vnese električni tok, se nič ne zgodi. Te trdne snovi so še vedno cenjene pri električnih delih, vendar pogosto za zaščito ljudi pred električnimi naboji.
Električne lastnosti, ki jih najdemo v tekočinah, se razlikujejo glede na material. Slana voda ima na primer lastnosti, ki omogočajo odlično prevodnost električne energije, ker ioni v soli spodbujajo prost pretok električne energije. Čeprav lahko električna energija prehaja skozi navadno vodo, se pitna in destilirana voda štejejo za izolatorje zaradi slabega pretoka električne energije. Druge tekočine, kot so olje, bencin in kerozin, imajo še boljše izolacijske lastnosti, ker elektrika težko prehaja skozi.
Električne lastnosti plinov najbolj nihajo med tremi osnovnimi materiali. V normalnem stanju so plini, kot so kisik, ogljikov dioksid in dušik, tako slabi prevodniki električne energije, da se dejansko štejejo za neprevodnike. Če pa so ti plini izpostavljeni različnim elementom, se lastnosti hitro spremenijo. Na primer, ko zračni tlak pade, kot pri nevihti, postanejo plini boljši prevodnik električne energije. Tlak ustvarja gostejšo atmosfero in omogoča, da se elektrika, pogosto v obliki strele, bolj svobodno premika.