Gospodarske dobrine se običajno obravnavajo kot oprijemljivi predmeti, ki izpolnjujejo ekonomsko potrebo. Ekonomska želja je nekaj, kar je mogoče zadovoljiti z menjavo ali finančno izmenjavo. Takšni predmeti morajo biti v omejeni ponudbi, uporabni in prenosljivi. Neopredmetena sredstva, kot so dejanja in storitve, se lahko štejejo tudi za gospodarske dobrine, če se izvajajo za najem.
Tiste stvari, ki so prosto dostopne, kot sta sonce in gravitacija, niso ekonomske dobrine. Te vrste predmetov se pogosto imenujejo brezplačno blago. Čeprav so ti predmeti lahko zelo uporabni, njihova številčnost naredi ekonomsko izmenjavo, da bi jih zagotovili, nepotrebna. Omejena ponudba predmeta pomaga določiti stroške, ki jih je treba plačati za zavarovanje njegove posesti.
Uporabnost predmeta je njegova zmožnost zadovoljevanja ekonomske potrebe. To je lahko tehnična specifikacija ali subjektivna presoja. Kako dobro izdelek zadovoljuje željo in razpoložljivost tega predmeta, določata njegovo ekonomsko vrednost. Popolnega artikla je morda malo, medtem ko ostaja vrsta manj sprejemljivih predmetov v večji ponudbi. V tem primeru bi bil optimalen predmet drag, manj uporabni pa cenovno dostopnejši.
Artikel je lahko redek ali v omejeni zalogi in tudi popolna stvar za izpolnitev želje. Če predmet ni prenosljiv z zamenjavo, potem ni gospodarska dobrina. Ne more priti v last posameznika z ekonomsko potrebo. Če predmet obstaja, vendar ni naprodaj, ni prenosljiv in tako ni gospodarska dobrina. Enako bi veljalo, če transakcije fizično ne bi bilo mogoče izvesti.
Potrošniško gospodarsko blago je tisto, ki ga kupi in prevzame v last končni uporabnik. To so lahko opredmeteni predmeti ali nematerialne storitve. Pralni stroj je opredmetena stvar, storitve serviserja pralnih strojev so neopredmetena. Ekonomsko vrednost dobrine določata njena ponudba in uporabnost pri zadovoljevanju ekonomske potrebe. Ta želja je lahko zelo subjektivna stvar, odvisno od individualnega zaznavanja in okusa.
Komercialno gospodarsko blago so pogosto predmeti, ki jih prodajalec kupi za neposredno nadaljnjo prodajo potrošnikom. Vključujejo lahko tudi stroje, surovine in storitve, potrebne za proizvodnjo potrošniškega blaga. Vrednosti teh postavk so določene bolj empirično s tehničnimi zahtevami in fizično razpoložljivostjo. Nasprotno pa so vrednosti potrošniškega ekonomskega blaga predmet manipulacije dobaviteljev. Na gospodarsko željo lahko vpliva oglaševanje, na razpoložljivost pa proizvodna kvota.
SmartAsset.