Dopaminske poti so povezani sistemi nevronov, ki pošiljajo dopamin, enega najvplivnejših nevrotransmiterjev, v različne dele možganov. Obstajajo štiri glavne dopaminske poti, ki so odgovorne za ustvarjanje različnih možganskih odzivov. Mezolimbična in mezokortikalna pot sta vpleteni v motivacijo in čustva ter sta povezani z zasvojenostjo in shizofrenijo. Nigrostriatalna pot nadzoruje gibanje telesa, poškodbe te poti pa naj bi prispevale k razvoju Parkinsonove bolezni. Nazadnje naj bi tuberoinfundibularna pot igrala vlogo pri materinem in negovalnem vedenju ter uravnavanju hormonov.
Mezokortikalne in mezolimbične dopaminske poti izvirajo iz srednjih možganov. Dopamin se po mezokortikalni poti prenaša v čelno skorjo, mezolimbični pa v limbični sistem. Te poti so tesno povezane in se domneva, da so povezane predvsem z uravnavanjem motivacije in čustev. Nepravilno delovanje teh področij možganov naj bi povzročalo halucinacije in bi lahko bilo vzrok za shizofrenijo.
Mezolimbična pot se včasih imenuje tudi pot nagrajevanja zaradi vloge, ki jo ima pri odvisnosti. Alkohol in droge, kot so metamfetamin, kokain, heroin in nikotin, naj bi povzročili val dopamina po mezolimbični poti, kar povzroča evforičen učinek. Ker uživanje drog vztraja, možgani kompenzirajo te poraste dopamina z zmanjšanjem števila razpoložljivih dopaminskih receptorjev, zaradi česar odvisnik potrebuje vedno več droge, da povzroči enak občutek. Ta učinek je znan kot toleranca, ki je glavni vzrok prevelikih odmerkov zdravil.
Tudi na dve drugi poti dopamina lahko vpliva uporaba drog, vendar se domneva, da sta vključeni tudi v nadzor drugih možganskih odzivov. Nigrostriatalna dopaminska pot se nahaja v središču možganov in je v prvi vrsti odgovorna za nadzor grobe motorike ali gibanja velikih teles. Domneva se, da je razvoj Parkinsonove bolezni delno posledica poškodbe nevronov na tem področju možganov.
Končna vrsta dopaminske poti, tuberoinfundibularna pot, prenaša dopamin iz hipotalamusa v hipofizo. Najbolj znana funkcija te poti je uravnavanje hormonov. Uravnava sproščanje hormona iz hipofize, imenovanega prolaktin, in je povezan z odzivi matere in hormonskimi spremembami med nosečnostjo.