Dokazane rezerve ali 1P je izraz, ki ga uporablja industrija nafte in zemeljskega plina. Nanaša se na količino nafte ali plina v rezervoarju v danih gospodarskih razmerah, ki jo je mogoče pridobiti z uporabo trenutne tehnologije. V vsakem rezervoarju je omejena količina, ki jo je mogoče pridobiti. Te zaloge so način, kako natančno določiti, koliko ogljikovodikov lahko pričakujemo iz vrtine ali rezervoarja.
Obstajata dve vrsti dokazanih rezerv: razvite in nerazvite. Razvite dokazane rezerve že imajo vso ali večino opreme na mestu in potrebno vrtanje, potrebno za pridobivanje surovin. Nerazvite rezerve zahtevajo vlaganje denarja, časa in truda, preden se vir lahko pridobi.
Obstaja več metod za oceno dokazanih zalog, čeprav nobena metoda ni povsem natančna. Nekateri strokovnjaki tudi trdijo, da so nekatera podjetja in države iz ekonomskih razlogov precenila svoje rezerve. Na primer, naftna družba, ki trdi, da ima visoke dokazane rezerve, bi imela posledično višjo ceno delnice.
Ena metoda ocenjevanja je znana kot analiza krivulje upadanja. To se naredi tako, da se izrišejo ravni proizvodnje glede na čas in nato grafično razširijo podatki za oceno prihodnjega učinka. Analiza krivulje upadanja se lahko uporabi samo za rezervoar, ki je že v proizvodnji; v nasprotnem primeru potrebni podatki niso na voljo.
Druga metoda je volumetrična metoda. Ta metoda zahteva veliko začetnih podatkov za natančno oceno. Dimenzije rezervoarja in vrsta kamnin, ki jih vsebuje, morajo biti znane oziroma ocenjene. Ta metoda deluje najbolje, ko je bilo opravljeno dovolj vrtanja, da dobimo natančne informacije o velikosti rezervoarja in sestavi njegove vsebine.
Tretja metoda je znana kot metoda ravnotežja materialov. Ta metoda preučuje razmerje nafte, zemeljskega plina in vode, pridobljene iz vira nafte. Razmerja so nato povezana s spreminjajočim se tlakom v rezervoarju.
Od leta 2009 naj bi bile države z največjimi dokazanimi zalogami Savdska Arabija, Kanada in Iran. Pojavila so se vprašanja, ali številne države v Organizaciji držav izvoznic nafte (OPEC) dejansko razpolagajo s svojimi navedenimi rezervami. Pravila OPEC določajo proizvodne kvote na količini dokazanih rezerv. Države z višjimi navedenimi zalogami lahko torej prodajo več nafte ali zemeljskega plina. Večina držav nima neodvisnih revizorjev, ki ocenjujejo svoje rezerve, kar je spodbudilo sum glede točnosti njihovih številk.