Digitalni satelitski sistemi se uporabljajo za dostavo podatkov od satelita do potrošnika. Ta izraz se uporablja predvsem za označevanje sistemov bodisi za televizijo bodisi za dostop do interneta. Lahko se uporablja tudi za satelitsko radijsko tehnologijo.
Digitalni satelitski sistemi običajno uporabljajo zelo majhen krožnik, ki ga je mogoče namestiti kjer koli na posesti potrošnika z vidno linijo do satelita v orbiti. Te posode so le redko večje od 0.9 m, kar je drastično izboljšanje od televizijskih satelitskih krožnikov iz osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki so lahko pogosto presegle 1980 metra.
V primeru televizijskih signalov se digitalni satelitski sistemi lahko imenujejo tudi sistemi za neposredno oddajanje (DBS). Digitalni satelitski sistemi imajo številne prednosti pred tradicionalnimi ponudniki kabelske televizije, zlasti v Združenih državah. V ZDA kabelske družbe dokaj strogo ureja Zvezna komisija za komunikacije (FCC), ki omejuje, kaj smejo in ne smejo predvajati, ter določa omejitve cen in konkurence. Digitalni satelitski sistemi pa so v veliki meri neregulirani, kar jim omogoča veliko bolj proste roke pri odločanju, katere vsebine bodo prenašali. Pomanjkanje regulacije omogoča tudi, da ti sistemi ponujajo izjemno nizke cene, ki lahko presežejo kabelska podjetja.
Digitalni satelitski sistemi za televizijo kodirajo svoj signal, da preprečijo komurkoli dostop do signala. Omarica za dekoderje je običajno dobavljena s pogodbo za določeno trajanje ali pa jo je mogoče kupiti za simbolično plačilo. Številni ponudniki digitalnih satelitov zdaj združujejo DVR sisteme s svojim dekoderjem, kar omogoča snemanje oddaj za poznejši ogled.
Satelitski sistemi ponujajo tudi dodatne podatke o oddajah, kar ni na voljo v tradicionalni kabelski televiziji. Gledalci se lahko pomikajo po digitalnem vodniku in si ogledajo, katere oddaje se trenutno predvajajo, in razpored prihodnjih oddaj ter nekaj metapodatkov o oddajah. Ti metapodatki pogosto vključujejo kratek povzetek, čas delovanja, oceno in zvezde oddaje.
V tretjem svetu ni nenavadno, da kupci satelitskih sistemov delujejo kot podjetja za kabelske prehode na območjih, kjer kabel ni na voljo. Z majhno nastavitvijo oddajanja in peščico krožnikov, po eno za vsak preneseni kanal, lahko ti podjetniki oddajajo kanale iz svoje satelitske povezave velikemu številu naročnikov. Čeprav je ta praksa nezakonita, je kljub temu razširjena.
V Združenih državah so glavni ponudniki satelitskih sistemov Dish Network, Star in DirecTV. DirecTV ponuja tudi satelitski sistem za dostop do interneta, imenovan DirecWay. Medtem ko nobeden od digitalnih satelitskih sistemov, ki so na voljo v Združenih državah, ni resnično na zahtevo, britanski ponudnik SKY ponuja interaktivno gradivo na zahtevo.