Delnica, znana tudi kot delnica, je lastniška enota v podjetju. Delnice v uveljavljanju se nanašajo na število delnic delnic družbe, ki jih imajo vlagatelji, ne glede na to, ali so uradniki podjetja, notranji poznavalci podjetja ali člani javnosti. Število uveljavljajočih se delnic, znano tudi kot delnice v uveljavljanju ali, morda najpogosteje, uveljavljajoče delnice, je pomembna metrika, ki vpliva na marsikaj, vključno s ceno delnic podjetja.
Ko je javna družba ustanovljena, se dogovori o skupnem številu delnic, ki jih lahko izda. Ta številka so njene pooblaščene delnice. Ko je ta vrednost ob objavi na borzi ugotovljena, jo je mogoče kasneje prilagoditi, vendar le z glasovanjem delničarjev družbe.
Zasebno podjetje nima delnic družbe, ki bi bile v lasti javnosti – celotno lastništvo podjetja je notranje. Nekatera podjetja pa se odločijo za javno javno objavo, in to običajno z namenom zbiranja kapitala. Družba z objavo delnic proda delnic javnosti. Ko se družba odloči izdati javne delnice, ji ni treba izdati celotnega števila odobrenih delnic in običajno ne. Nekaj delnic se hrani interno.
Prvič, ko podjetje izda delnice, imenujemo začetna javna ponudba (IPO). Ne glede na to, ali so delnice prvič ponujene javnosti ali veliko po tem, ko je družba prvič objavila, se te delnice ponujajo širši javnosti prek borze. Vendar pa bodoči vlagatelji običajno zaposlujejo investicijsko banko, da zagotovijo te javne delnice.
Uradniki in drugi notranji subjekti v družbi lahko prejmejo delnice kot nadomestilo. Teh omejenih delnic ni dovoljeno prodajati na trgu, čeprav je to omejitev mogoče pod določenimi pogoji odpraviti. Uradniki in notranji subjekti lahko svoje delnice prodajo nazaj podjetju ali pa jih prodajo javnosti prek borze, potem ko so registrirani pri vladni agenciji, ki nadzoruje trg.
Omejene delnice so vključene v število uveljavljajočih se delnic družbe. Število neomejenih delnic v uveljavljanju se imenuje float in predstavlja število delnic, ki so na voljo za trgovanje na trgu. Če družba sama odkupi delnice svojih lastnih delnic, te delnice niso več vključene kot odprte delnice.
Število uveljavljajočih se delnic sestavljata dve vrsti delnic – prednostne delnice in navadne delnice. Lastniki prednostnih delnic običajno nimajo glasovalnih pravic v družbi in prejmejo fiksno dividendo, preden se kakršne koli dividende izplačajo delničarjem navadnih delnic. Lastniki navadnih delnic imajo običajno glasovalne pravice in so po izplačilu prednostnih dividend upravičeni do dela dobička družbe. Če družba propade, imajo prednostni delničarji prednost pred navadnimi delničarji pri izplačilu dividend, na premoženje ali na izkupiček od unovčenja premoženja.
Število odprtih delnic, pomnoženo s ceno delnice, predstavlja tržno kapitalizacijo družbe. Vlagatelji s to številko določijo velikost podjetij, ki jih je mogoče nato razvrstiti v kategorije, kot so podjetja z veliko, srednje in majhno kapitalizacijo. Različni subjekti uporabljajo različne dolarske vrednosti za opredelitev vsake kategorije, nekateri pa uporabljajo več kot tri kategorije velikosti. Vlagatelji običajno vidijo večja podjetja kot bolj stabilna, manjša podjetja pa pogosto vidijo kot bolj nestanovitna in bolj tvegana, vendar z večjim potencialom za dobiček.
Druga metrika, izračunana z uporabo uveljavljajočih se delnic, je dobiček na delnico, ki je čisti dobiček družbe, zmanjšan za dividende na prednostne delnice, deljen s tehtanim povprečnim uveljavljanjem delnic. Dobiček na delnico se izračuna za določeno časovno obdobje, običajno eno leto ali četrtletje. Vlagatelji menijo, da je dobiček na delnico najpomembnejši kazalnik dobičkonosnosti podjetja, dobiček na delnico pa ima največji učinek katere koli metrike na ceno delnice. Delnica z nizko ceno, ki ima visok dobiček na delnico, se bo štela za dobro naložbo in bo po njej veliko povpraševanja, kar bo posledično dvignilo ceno delnice.