Delnice banke so delnice delnice, ki predstavljajo javno ponudbo banke. Banke so običajna podjetja, ki lahko predstavijo začetno javno ponudbo delnic in se z njimi javno trguje v mnogih državah. Način, kako različne države obravnavajo bančne delnice, kaže na nekatere splošnejše smernice politike, ki so jih postavili svetovni voditelji za reševanje gospodarskih vprašanj v svojih državah.
Kot neke vrste delnice poslovnega in finančnega sektorja so delnice bank in delnice na nek način edinstven primer, kako borzni trg v državi sodeluje z javno politiko. Nenavadna dvojnost bančnih delnic je, da zasebni vlagatelji kupujejo v podjetje, ki samo kupuje in prodaja finančne produkte ter se ukvarja z ravnanjem z denarjem vlagateljev in drugih virov. Nekateri vlagatelji se izogibajo bančnim delnicam in ponudbam bančnih delnic zaradi povezanih finančnih zapletenosti.
Različen razred vlagateljev ima druga vprašanja o bančnih delnicah, predvsem o tem, ali so v določenem trenutku »dober nakup«. Razprava o delnicah bank bi lahko vodila v razpravo o učinkovitosti bančnih voditeljev na splošno. Prav tako lahko padec bančnih delnic signalizira bančno krizo v določeni državi.
Modernizirane države so pogosto ugotovile, da ima bančna ureditev intenziven učinek na nacionalno gospodarstvo, vključno z dvigom in padcem delnic bank in drugih delov nacionalnega borznega trga. Na primer, v Združenih državah Amerike so depresija po vsej državi in finančne krize privedle do posebnih pravil o bankah, ki jih ekonomisti preučujejo v kontekstu zadnjih dveh stoletij finančne politike. Druge države lahko tudi pregledajo, kako so njihova bančna pravila vplivala na bančne delnice in druge nacionalne lastniške vrednostne papirje.
V ZDA je bilo eno od posebnih pravil, ki so jih ustvarile pretekle krize, da se komercialna banka, ki je jemala denar od vlagateljev, ne more združiti z investicijsko banko. Z zakonom Glass-Steagal je bila tovrstna dvojnost prepovedana. Moč za združevanje komercialnega in investicijskega bančništva je bila ponovno ustvarjena leta 1999 z Zakonom o posodobitvi finančnih storitev Gramm-Leach-Bliley. Danes bodo številni finančni strokovnjaki razpravljali o tem, ali je k kasnejšim finančnim krizam prispevala ponovna vzpostavitev skupnega bančništva.
Ekonomisti v vseh državah sveta lahko uporabljajo tudi kazalnike, kot so delnice bank, da analizirajo tveganja novih groženj javnemu gospodarstvu. Ena od teh je hiperinflacija, pri kateri so nekatere države doživele množične in nenadne devalvacije valute, ki so uničile kolektivni življenjski slog velikega dela prebivalstva. Pojavile so se tudi krize, povezane z blagom, ko veliko število ljudi ni moglo kupiti hrane, predvsem zaradi nestanovitnosti cen živilskih surovin. Delnice bank in njihove delnice so lahko eno merilo finančnega zdravja nacionalnega gospodarstva in posledično odraz njegove finančne politike kot celote.