Ko se udeležuje aerobne vadbe, bo športnik opazil povišan srčni utrip. Ko telo telovadi, mora srce delati težje, da kroži kri po telesu, kar pomeni, da srce bije hitreje. Hitrost, s katero utripa srce, se imenuje srčni utrip. Območja srčnega utripa so specifični srčni utripi, ki so najboljši za različne cilje telesne pripravljenosti. Območja srčnega utripa se izračunajo tako, da se najprej določi športnikov srčni utrip v mirovanju, nato pa določi njegov ali njen največji srčni utrip. Območja med najnižjim in maksimalnim srčnim utripom so v bistvu cilji, ki jih mora športnik doseči, da doseže različne cilje v fitnesu, kot sta kurjenje maščob ali trening maksimalnega VO2.
Različna območja srčnega utripa dosegajo različne cilje. Delo v območjih srčnega utripa, ki so znotraj 60% do 70% največjega srčnega utripa, bo športniku omogočilo izgorevanje maščob in okrevanje mišic. Ta cona pomaga tudi pri izgradnji vzdržljivosti, če športnik ostane v coni dalj časa. To se imenuje območje okrevanja območij srčnega utripa, saj se mišice lahko opomorejo po napornih vadbah s proizvodnjo glikogena.
Nasprotje v smislu območij srčnega utripa je območje 90 % do 100 % izhoda. Športniki ne morejo vzdrževati zmogljivosti v tem območju dalj časa, saj je to najbolj naporno območje srčnega utripa. Športnik dela s polno zmogljivostjo, to cono pa doseže s čim močnejšim tekom šprintov ali kolesarjenjem. Ta cona pomaga telesu razviti hitre mišice, ki so uporabne pri hitrih, eksplozivnih gibih. Vadba v tem območju je izjemno težavna in običajno je, da se to območje srčnega utripa doseže med intervalnim treningom.
Vmes med največjo in zmerno močjo je več območij, ki lahko pomagajo pri kurjenju maščobe, krepitvi vzdržljivosti in razvoju zdravega srca in srčno-žilnega sistema. Območje od 80 % do 90 % bo pomagalo mišicam razviti višji prag mlečne kisline. Ko telo porabi glikogen za energijo, se v mišicah kopiči mlečna kislina. Hitrost, s katero lahko telo odstrani mlečno kislino, je prag mlečne kisline in trening v tem območju lahko pomaga telesu, da se nauči hitro odstraniti več mlečne kisline.
Območja srčnega utripa se bistveno razlikujejo od osebe do osebe, saj se najvišji in najnižji srčni utrip vsakogar spreminjata glede na velikost, splošno zdravje, starost in druge dejavnike. Minimalni in največji srčni utrip je mogoče precej enostavno določiti v eni ali več vadbah in od tam določiti ciljna območja. Začetniki se morajo spomniti, da ostanejo v svojih ciljnih območjih, kolikor je le mogoče, da dosežejo intenzivnejšo vadbo, ljudje z zdravstvenimi težavami pa se morajo pred kakršno koli vrsto vadbe posvetovati z zdravnikom.