Podatkovni objekti sodelovanja so objekti programskega vmesnika, ki se uporabljajo v liniji programskih izdelkov Microsoft Windows® in Microsoft Exchange Server®. Omogočajo ustvarjanje tehnologije sporočanja ali sodelovalnih aplikacij v računalniškem sistemu. Knjižnice podatkovnih objektov za sodelovanje omogočajo razvijalcem programske opreme dostop do podatkovnih točk, ki se nahajajo na strežniku, javnih računalniških map in omrežju, pa tudi do tistih, ki so shranjene v nabiralnikih v računalniku. To omogoča višjo raven prilagajanja znotraj izdelka, saj lahko uporabniki ustvarjajo in prilagajajo aplikacije za sporočanje, da ustrezajo svojim specifičnim potrebam.
Te vrste podatkovnih objektov za sodelovanje ne tvorijo popolnega programskega jezika, ampak so del skriptnega jezika, ki deluje skupaj s programskim vmesnikom aplikacij za sporočila (MAPI) v Windows® in Exchange Server®. Razlika med skriptnim jezikom in polnim programskim jezikom je v tem, da je bil skriptni jezik ustvarjen s posebnim namenom, zato je omejen v stvareh, ki jih lahko programer doseže z njim. V primeru podatkovnih objektov sodelovanja je njegov skriptni jezik namenjen programerju, da poleg spreminjanja funkcij že obstoječih programov za sporočanje omogoča ustvarjanje ad hoc tipov programov za sporočanje. Ti “ročno izdelani” ali prilagojeni programi lahko nadomestijo ali izboljšajo aplikacije za sporočanje, ki so že v sistemu.
Glavna prednost uporabe podatkovnih objektov za sodelovanje je prilagodljivost. Z uporabo skriptnega jezika lahko namenski programerji poskušajo programski opremi dodati funkcije, ki prvotno niso bile na voljo. To lahko prihrani stroške, saj izkušenemu končnemu uporabniku ne bo več treba posegati po aplikacijah tretjih oseb, da bi pridobil posebno funkcijo. Če so dovolj seznanjeni s skriptnim jezikom, lahko preprosto ustvarijo želeno funkcijo sami.
Slaba stran te metode je, da uporaba objektov podatkov za sodelovanje ne bo nudila enake prilagodljivosti kot programska oprema, ustvarjena s polnim programskim jezikom, ker so vezani na skriptni jezik. Ustvarjene funkcije in programi morajo delovati v okviru, ki ga že zagotavlja Windows® ali Exchange Server®, kar omejuje njihov skupni potencial. To nekoliko zmanjša uporabnost podatkovnih objektov za sodelovanje v primerjavi z gradnjo nove aplikacije od začetka navzgor z uporabo celotnega programskega jezika.