Hoanflagelati (kar pomeni »ovratni organizem z repom«) naj bi bili podobni enoceličnemu organizmu, iz katerega so se razvile vse živali, in najbližji živim enoceličnim v primerjavi z živalmi. Choanflagelati so vrsta protozojev, kar pomeni enocelični evkariont (kompleksnocelični organizem), v nasprotju z drugimi enoceličnimi organizmi, kot so bakterije in arheje. Kot mnogi drugi mikrobi tudi hoanflagelati tvorijo kolonije, ki so lahko bile predhodnice prvih večceličnih organizmov.
Večina choanflagelatov je sedečih, kar pomeni, da ostanejo na enem mestu, pritrjeni na oceansko dno s pecljem. Flagellum hitro steče in vodi vodo navzgor. Ta flagella je obdana z mikrovili, ki sestavljajo “ovratnik”, ki daje mikrobu ime. Ko se flagelum poganja navzgor, da ustvari sesalni tok, zaradi česar se koščki hrane zataknejo v mikroresice. Ta strategija se imenuje hranjenje s filtrom, uporabljajo pa jo tudi kiti usati, kril, spužve in drugi morski organizmi. Celično telo hoanoflagelata je prekrito tudi s ščitom, imenovanim teka.
Kot mnogi drugi mikroorganizmi so choanflagelati povsod prisotni v vodnih okoljih. Našli so jih celo 100 m (328 ft) pod antarktičnimi ledenimi ploščami.
Genom hoanoflagelata je bil sekvenciran in kasnejša analiza je pokazala, da so tesno povezani z živalmi. Po svojem obnašanju so choanflagelati med najkompleksnejšimi protozoji. Gradijo celo majhne silicijeve “hiše”, imenovane lorica (kar pomeni “telesni oklep”). Za nadaljnje dokaze o tesnem odnosu med hoanoflagelati in živalmi vidimo, da v spužvah obstajajo specializirane celice, imenovane hoanociti (“ovratne celice”), ki so zelo podobne choanflagelati. Hoanocite lahko najdemo tudi v ogorčicah.
Choanflagelati so vrsta nanoplanktona, ki se nanaša na najmanjšo (enocelično) obliko organizmov v morju. Kot take jih zaužijejo različni večji organizmi, vključno s krilom in številnimi drugimi. Ko hoanoflagelat umre, se hitro odmakne z oceanskega dna in plava naokoli, dokler ga ne zaužijejo.