Cefalosporinski antibiotiki so eden najpogosteje predpisanih razredov antibiotikov. Tesno so povezani s penicilinom in delujejo tako, da ubijejo ali ustavijo širjenje bakterij, ki so odgovorne za povzročanje bolezni. Dobro delujejo na številnih delih telesa; primeri bolezni, ki jih je mogoče zdraviti s cefalosporinskimi antibiotiki, vključujejo pljučnico in okužbo sečil. Znotraj razreda so razdeljeni na več generacij; poznejše skupine antibiotikov so učinkovite proti razširjenemu naboru bakterij. Lahko povzročijo neprijetne stranske učinke in njihovo uporabo mora nadzorovati zdravstveni delavec.
Cefalosporinski antibiotiki so predpisani za širok spekter bolezni in so trenutno antibiotiki izbire pri številnih boleznih. Tesno so povezani s penicilinom, s podobno kemično strukturo in načinom delovanja. Delujejo tako, da motijo tvorbo ali sintezo bakterijske celične stene, tako da preprečujejo delovanje potrebnih encimov. Celična stena je potrebna za zaščito bakterij; ko so ogrožene, bakterije ne morejo rasti in sčasoma umrejo.
Določena zdravila so ponavadi učinkovitejša na določenih področjih ali proti določenim bakterijam kot druga. Za razliko od nekaterih razredov zdravil pa cefalosporinski antibiotiki dobro delujejo v večini telesnih tekočin in vrst mehkih tkiv, prisotnih v človeškem telesu. S cefalosporinskimi antibiotiki je mogoče zdraviti širok spekter bolezni. Primeri vključujejo okužbe zgornjih dihal, kot so sinusitis, pljučnica, meningitis, okužbe kože in okužbe sečil.
Znotraj večjega razreda so cefalosporinski antibiotiki razdeljeni na generacije; večinoma je vsaka generacija učinkovita proti močnejšim bakterijam kot prejšnja. Prva generacija deluje predvsem proti gram pozitivnim bakterijam, ki jih je lažje uničiti. Zaporedne generacije so učinkovite pri ubijanju širšega spektra bakterij.
Kasnejše generacije, še posebej tretja in četrta, so učinkovite proti gram negativnim bakterijam, ki imajo posebno zunanjo membrano, ki preprečuje vstop številnih zdravil. Gram negativne bakterije je težje ubiti, nekatere pa so lahko razvile odpornost na številne običajne antibiotike. Najnovejša generacija cefalosporinskih antibiotikov, peta, se razvija za učinkovito proti zelo odpornim bakterijam, kot je na meticilin odporni Staphylococcus aureus (MRSA).
Cefalosporinski antibiotiki lahko povzročijo različne neprijetne stranske učinke, vključno z razdraženim želodcem, slabostjo in drisko ter glivičnimi okužbami. Tisti s posebnimi zdravstvenimi težavami morda ne bodo mogli jemati teh zdravil. Na podlagi zdravstvene anamneze in drugih dejavnikov mora biti zdravnik sposoben ugotoviti, ali so ti antibiotiki primerni za danega bolnika.