Bistvena hranila za rastline so tista hranila, ki jih rastlina potrebuje za pravilno rast. Brez teh hranil lahko rastlina odmre, ima lahko zaostajanje v rasti ali brez rasti ali pa ima lahko manjši donos kot običajno. Bistvena hranila za rastline lahko razdelimo v dve skupini: mineralna hranila in nemineralna hranila. Nemineralna hranila so tista, ki jih v tleh ni. Mineralna hranila, ki so tista, ki jih najdemo v tleh, se lahko povečajo z gnojili.
Za pravilno rast rastlin je potrebnih 16 osnovnih hranilnih snovi. Tri od teh so rastlini na voljo prek zraka in vode. Te tri hranilne snovi so ogljik, vodik in kisik. Rastlina te elemente uporablja za fotosintezo, proces, v katerem se zrak, voda in sončna svetloba združijo, da ustvarijo sladkorje, ki jih rastlina potrebuje za preživetje. Ogljik in kisik lahko pridobivata iz ogljikovega dioksida, vodik in kisik pa iz vode.
Poleg treh nemineralnih esencialnih rastlinskih hranil rastlina potrebuje tudi 13 mineralnih hranil, ki jih običajno najdemo v tleh. Teh 13 hranil je običajno razdeljenih v dve skupini: mikrohranila in makrohranila. Rastlina potrebuje mikrohranila v majhnih količinah, makrohranila pa v večjih količinah. Tako mikro kot makrohranila so bistvena za rast rastlin.
Rastline potrebujejo sedem mikrohranil: bor, klor, baker, železo, mangan, molibden in cink. Ti elementi pomagajo rastlini pri fotosintezi, spodbujajo pravilno presnovo in pomagajo rastlini pravilno rasti. Poleg tega nekatera od teh bistvenih rastlinskih hranil izboljšajo okus sadja in pomagajo pri tvorbi semen. Velikokrat mikrohranila nimajo očitne vloge pri rasti rastline. Nekatere pomanjkljivosti je mogoče opaziti šele, ko rastlina kaže določene znake, vključno z manjšim donosom, porumenelostjo listov – včasih v določenih vzorcih – ali zaostajanjem v rasti.
Makrohranila so tista bistvena rastlinska hranila, ki jih rastlina potrebuje v velikih količinah. To skupino mineralnih hranil lahko nadalje razdelimo na dve podskupini: primarna hranila in sekundarna hranila, odvisno od tega, koliko rastlina porabi. Primarna hranila – dušik, fosfor in kalij – se pogosto uporabljajo v tako velikih količinah, da jih v tleh lahko primanjkuje. Sekundarna makrohranila so kalcij, magnezij in žveplo. Ta hranila se pogosto uporabljajo v manjših količinah kot primarna hranila, zato jih v tleh običajno ne primanjkuje.
Če zemlji primanjkuje tega ali katerega koli drugega bistvenega hranila, jo lahko dopolnimo s številnimi snovmi, vključno z gnojili, kompostom in dvoriščnimi odpadki. Številna gnojila, ki so na voljo v trgovinah, imajo pogosto natisnjene tri številke, ki ustrezajo količini dušika, fosforja in kalija, ki jih vsebuje. Prva številka se vedno nanaša na dušik, druga na fosfor in tretja na kalij. Pomembno je raziskati nove rastline, da odkrijete ustrezne ravni teh hranil, ki jih ta rastlina potrebuje.
Uporaba dvoriščnih odpadkov in odmrlega rastlinskega materiala lahko tudi zagotovi rastoče rastline s hranili, ki jih potrebujejo, razen če odrezki sami nimajo hranilnih snovi. Pri uporabi dvoriščnih odpadkov je treba paziti tudi, da na odmrlem rastlinskem materialu ni patogenov, ki bi lahko napadli žive rastline.