Kaj so atipični nevroleptiki?

Nevroleptiki so pomirjevalna zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju psihoze, kjer so blodnje in halucinacije povezane s psihiatričnimi motnjami, kot je shizofrenija. Tudi pri normalnih odmerkih tipični nevroleptiki ponavadi povzročijo moteče stranske učinke mišičnih krčev in nehotnih gibov, znane kot ekstrapiramidni simptomi. Atipične nevroleptike je mogoče uporabiti za zdravljenje psihoze brez ekstrapiramidnih stranskih učinkov, čeprav se lahko neželeni učinki pojavijo pozneje ali pa se razvijejo pri višjih odmerkih. Eden najbolj znanih atipičnih nevroleptikov je zdravilo, imenovano klozapin. Vsi raziskovalci se ne strinjajo, katere nevroleptike je treba opisati kot atipične.

Glavna uporaba nevroleptikov je zdravljenje psihoze z umirjanjem čustev, zmanjševanjem halucinacij in zablod ter zmanjševanjem zmedenosti in vznemirjenosti. Druge uporabe nevroleptikov uporabljajo njihove sedativne učinke in vključujejo zdravljenje stanj, kot sta kolcanje in slabost. Med različnimi vrstami nevroleptikov je dobro znan primer iz tipične skupine močno zdravilo halperidol. Atipični nevroleptiki vključujejo klozapin, risperidon in olanzapin. Čeprav je manj verjetno, da bodo povzročili ekstrapiramidne simptome, lahko povzročijo druge neželene učinke, kot so sladkorna bolezen, povečanje telesne mase in stanje, znano kot agranulocitoza, pri katerem se število belih krvnih celic zmanjša.

Od vseh atipičnih nevroleptikov je klozapin zdravilo, ki je bilo najbolj obsežno raziskano. Učinkovit je pri zdravljenju psihotičnih simptomov, z veliko manjšim tveganjem za nastanek ekstrapiramidnih stranskih učinkov v primerjavi s tipičnimi nevroleptiki. Ekstrapiramidni neželeni učinki običajno vključujejo krče, imenovane distonije, ki se pojavijo v eni mišici ali skupini mišic. Distonije so lahko ponavljajoče se ali dolgotrajne in v nekaterih primerih boleče. Druga skupina ekstrapiramidnih stranskih učinkov so neprostovoljni gibi ali diskinezije, ki se običajno zdijo precej nenavadne in so lahko ritmične ali kaotične narave.

Na žalost je uporaba klozapina omejena zaradi njegove povezave z agranulocitozo. V tem stanju kostni mozeg ne proizvaja dovolj belih krvnih celic, ki so del imunskega odziva telesa, zaradi česar so bolniki ranljivi za okužbe. To pomeni, da je klozapin lahko rezerviran za bolnike, ki se jim tipični nevroleptiki ne zdijo učinkoviti. Drugi atipični nevroleptiki so bili občasno povezani z agranulocitozo, vendar pogosteje povzročajo težave, kot sta povečanje telesne mase in sladkorna bolezen.

Varnost nevroleptikov je odvisna od tega, da zdravniki skrbno spremljajo bolnike med jemanjem zdravil. To omogoča odkrivanje in odpravo vseh neželenih učinkov takoj, ko se pojavijo. Medtem ko so atipični nevroleptiki relativno novi in ​​se informacije o njih še zbirajo, se zdi, da imajo manj resne stranske učinke kot tipična skupina zdravil.