Asimetrične informacije so ekonomski model, ki preučuje, kaj se zgodi, ko ena stranka v transakciji ve več kot druga. Na primer, kupec starin je morda natančno raziskal nabor redkih starin, preden se je pojavil na dražbi nepremičnin, in tako lahko o določenem umetniškem delu ve veliko več kot prodajalec. Informacijska asimetrija med kupcem in prodajalcem lahko pripelje do različnih dilem in zanimivih situacij. Zlasti informacijska asimetrija povzroča dve težavi: neugodno izbiro in moralni hazard.
V primeru neugodne izbire ena pogodbena stranka pred transakcijo uporabi asimetrične informacije za osebno korist. Bolna oseba lahko na primer skrije te podatke pred bodočo zavarovalnico, da bi bila upravičena do nižjih premij. Prav tako lahko oseba z visoko tveganim življenjskim slogom poskuša kupiti več zavarovanja, da bi se izognila dragim zdravstvenim računom. Z drugimi besedami, kupec ve nekaj o svojem zdravju, česar njegova zavarovalnica ne ve. Te asimetrične informacije nepošteno izkorišča v svojo korist, da bi dobil boljšo ceno. Zavarovalnica medtem finančno trpi.
Moralni hazard nastane, ko se informacijska asimetrija razvije po dejstvu. Na primer, če je osebi izdana kreditna kartica brez omejitve porabe in porablja, ki presega svojo zmožnost plačila, kar povzroči neplačilo, bi to veljalo za moralno tveganje. Podjetje, ki izdaja kreditne kartice, absorbira večino posledic neodgovornega vedenja potrošnika. Podobno, če ima vlada države politiko reševanja za svojo bančno industrijo, so banke morda bolj nagnjene k dajanju nezavarovanih ali tveganih posojil, ne da bi vlada vedela; banka upa na dobiček od visokih obrestnih mer, vendar ve, da ne bo izgubila preveč, ker bo vlada nevede pokrila izgube. Povečana verjetnost tveganega vedenja na podlagi asimetričnih informacij je osnova moralnega hazarda.
Pionirji konceptov informacijske asimetrije, George Akerlof, Joseph Stiglitz in Michael Spence, so o teh teorijah začeli pisati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zlasti Akerlofova knjiga The Market for Lemons je pokazala, da informacijske asimetrije lahko vodijo in vodijo do nemoralnih gospodarskih odločitev. V težkih razmerah lahko privedejo celo do upada in razkroja celotnih trgov.
Zahvaljujoč pojavu spletnih virov, kot so javne oglasne deske, lahko današnji potrošniki izkoristijo asimetrične informacije v svojo korist. Kupci lahko na primer na spletu raziščejo cene zavarovanj, cene avtomobilov ter restavracije in hotele ter se naučijo veliko o tem, kaj so drugi potrošniki povedali o podjetjih. V preteklosti so imeli ti kupci veliko manj informacij za uporabo pri oblikovanju sodb o storitvah ali podjetjih. Kljub temu je ta prednost dvorezen meč. Medtem ko internet potrošnikom zagotavlja vzvod, lahko podjetja izkoristijo tudi spletne vire za razvoj ali celo razširitev svojih informacijskih prednosti pred potrošniki. Podjetja lahko zdaj na primer uporabljajo orodja za spletno tržno raziskavo, da določijo navade potrošnikov pri gledanju in klikanju ter tako razvijejo marketinške kampanje, da izkoristijo natančno pridobljene potrošniške navade.