Arhetipski vzorci so liki ali osnovne zapletne naprave, ki se ponavljajo v različnih oblikah skozi različne pripovedi, predstavljene v literaturi in filmu. Arhetipi so kot načrti za ustvarjanje različnih likov in zapletov v leposlovnih delih. Imena in podrobnosti se lahko razlikujejo, vendar osnovna tema ostaja enaka od besedila do besedila. Primeri arhetipskih vzorcev vključujejo interakcije med junakom in zlikovcem, usodo zaljubljencev in vzorec iskanja.
Glavni vidik arhetipskih vzorcev je, da so univerzalno priznani, kar pomeni, da se osnovne značilnosti in interakcije med arhetipi prenašajo v različnih kulturah. Ti vzorci so običajno zakoreninjeni v družbi in otroci se jih učijo že zelo zgodaj. Skoraj vsaka kultura ima vsaj eno zgodbo, ki se ujema z enim od vzorcev.
Junak proti zlikovcu je eden najbolj priljubljenih arhetipskih vzorcev na svetu. Primeri obstajajo v skoraj vseh kulturah, od epske pustolovščine Beowulfa proti Grendelu iz Beowulfa do sodobnih televizijskih zapletov o policijskih spopadih s kriminalci. Junak ne more obstajati brez zlikovca, ki bi se boril, prav tako ne more obstajati zlobnež brez junaka, ki bi mu preprečil, da bi uspel v njegovih zlih načrtih. Oba sta medsebojno odvisna drug od drugega in skupaj v zgodbo vneseta občutek nujnosti in vrhunca.
Še en izmed pogostih arhetipskih vzorcev se ukvarja z liki, ki se odpravijo na iskanje. Kralj Artur in njegovi vitezi okrogle mize so iskali sveti gral; Herkul iz grške mitologije se je odpravil na iskanje, da bi dokončal 12 del, s katerimi je bil obsojen kot kazen za umor svoje žene in otroka. Ferrisa Buellerja lahko celo razlagamo, kot da je svoj zloglasni “prost dan” preživel v iskanju. Sama naloga in ne končni cilj, ki ga junak upa, da ga bo dosegel, je običajno glavna točka zgodbe o iskanju, saj se junak med pustolovščino nauči najbolj dragocenih lekcij.
Še en priljubljen arhetipski vzorec je tema zaljubljencev s križanimi zvezdami; zgodba o Shakespearovem Romeu in Juliji ponuja enega najbolj znanih primerov tega arhetipa. Celotna tema te pripovedi se vrti okoli dveh ljubimcev, običajno mladih in nedolžnih, ki ju je usojeno ločiti nekakšna neustavljiva sila. Njihovo življenje se tradicionalno konča s tragedijo. Čeprav je Shakespeare populariziral vzorec, lahko v zgodnji mitologiji opazimo primere zaljubljenih v zvezde. Grška mitologija je na primer polna zaljubljencev, ki jih pritegne drug k drugemu, da bi jih raztrgala jeza bogov.
Arhetipski vzorci se ponavljajo v zgodbah, filmih in televizijskih oddajah. Arhetipi so tako razširjeni v človeških kulturah, da je psiholog Carl Jung zasnoval svoj nabor arhetipov in jih uporabil v svoji psihoterapiji, da bi pacientom pomagal bolje razumeti svoje motivacije. Jungove teorije so temeljile na letih raziskav, ki so ugotovile, da skoraj vsaka kultura sledi istim arhetipskim vzorcem. Poudaril je, da bi te vzorce lahko uporabili za ustvarjanje enotnega pregleda nad tem, kako deluje človeški um.