Aplikacije tretjih oseb so programi, napisani za delo v operacijskih sistemih, vendar jih pišejo posamezniki ali podjetja, ki niso ponudnik operacijskega sistema. Sistemi Microsoft® so na primer opremljeni z več programskimi aplikacijami. Od tega je vsak program, ki ga je avtor Microsoft, aplikacija prve osebe. Vsak program, katerega avtor je drugo podjetje ali posameznik, je aplikacija tretje osebe; enako velja za sisteme Apple™ in Linux™. V tej enačbi je druga stran uporabnik.
Aplikacije tretjih oseb so lahko samostojni programi ali pa majhni vtičniki, ki dodajo funkcionalnost obstoječemu nadrejenemu programu. Prejšnja kategorija je neskončna. V tipičnem sistemu samostojne aplikacije tretjih oseb vključujejo na desetine programov. Spletni brskalniki, kot so Opera, Safari® in Firefox®; in e-poštni odjemalci, kot so Thunderbird®, The Bat! in Pegasus, so nekateri primeri priljubljenih samostojnih aplikacij tretjih oseb. Večina protivirusnih programov, požarnih zidov, večpredstavnostnih programov – tako rekoč vsak program, ki ga niso napisali Microsoft®, Apple® ali Linux, vendar je bil narejen za delo na teh sistemih – spada v to kategorijo.
V nekaterih primerih računalniški uporabniki operacijskih sistemov Windows® menijo, da je varnejša uporaba samostojnih aplikacij tretjih oseb za opravila, kot so e-pošta, novičarske skupine, brskanje po spletu in Internet Relay Chat (IRC). Microsoft® aplikacije so tradicionalno tarča velike večine hekerjev, virusov, trojanskih konjev in drugih varnostnih groženj. Z uporabo aplikacije tretje osebe se teoretično zmanjša stopnja potencialne ranljivosti.
Druga vrsta aplikacije tretje osebe zagotavlja dodatno funkcionalnost primarnemu programu. Te vrste aplikacij tretjih oseb se imenujejo vtičniki ali dodatki. Obstoječi nadrejeni program je lahko aplikacija tretje osebe ali aplikacija prve osebe. Primeri vključujejo vtičnike za šifriranje za e-poštne aplikacije, večpredstavnostne vtičnike za spletne brskalnike za gledanje filmov ali ogled vsebine Flash ali vtičnike, ki berejo določene vrste datotek, kot je vtičnik Adobe® Acrobat®, ki se uporablja za datoteke .pdf.
Čeprav so vtičniki in dodatki na voljo za prve aplikacije, je velika večina napisana za odprtokodno programsko opremo. Microsoft® in Apple® izvorne kode svojih lastniških operacijskih sistemov ne dajeta na voljo javnosti, kar omejuje zmožnost tretje osebe za pisanje vtičnika ali dodatka. Večina aplikacij tretjih oseb je prav tako lastniška, zato je izvorna koda skrivnost podjetja.
Vendar pa obstaja veliko aplikacij tretjih oseb, ki so odprtokodne in ta kategorija programske opreme raste. Spletni brskalnik Firefox® in e-poštni odjemalec Thunderbird® sta le dva primera odprtokodnih aplikacij tretjih oseb, ki sta zelo priljubljena. Deloma je to posledica vedno večjega kataloga priročnih dodatkov in vtičnikov, ki so brezplačno na voljo za te programe. Odprtokodne aplikacije prve osebe so redke, izjema so operacijski sistemi Linux.