Anaerobni digestorji so procesi biološke obdelave, ki pretvorijo odpadke v bioplin. Ta bioplin se nato uporablja za proizvodnjo električne energije. Ko se odpadki – bodisi živalski ali rastlinski odpadki – dajo v digestor, anaerobni mikrobi prebavijo odpadke in kot stranski produkt proizvedejo metan. Ta bioplin se nato sežge za proizvodnjo električne energije. Postopek lahko zmanjša vonjave in patogene v gnoju ter lahko naredi kmetije bolj rentabilne.
Anaerobni digestorji za svoje delo uporabljajo anaerobni metabolizem. Ko mikrobi prebavljajo hrano brez prisotnosti kisika, lahko posledično proizvedejo metan in druge stranske produkte. V anaerobnih digestorjih je cilj plin metan. Pomembno je omeniti, da mora ta proces potekati v odsotnosti kisika. V nasprotnem primeru bodo, odvisno od vrste uporabljenih mikrobov, začeli proizvajati ogljikov dioksid in vodo ali pa bodo umrli.
Ko se gnoj ali drugi odpadki obdelajo z anaerobnimi digestorji in nastane metan, se bioplin odpelje v turbino, kjer se sežge. Pri gorenju metana se sprosti energija, shranjena v molekulah metana. Ta energija se uporablja za vrtenje turbin v elektrarni in proizvodnjo električne energije. Uporabite lahko tudi vsako izgubljeno toploto. Velikokrat se uporablja kot ogrevanje za stavbe ali za toplo vodo na kmetijah.
Zagovorniki anaerobnih digestorjev navajajo številne prednosti njegove uporabe. Navajajo, da lahko digestorji proizvajajo energijo s sežiganjem metana iz organskih odpadkov in ne iz fosilnih goriv. Pravijo tudi, da lahko ti digestorji izboljšajo metode skladiščenja in ravnanja z gnojem. Lokalno lahko zmanjšajo vonjave in semena plevela, ki najdejo pot v gnoj.
Zagovorniki navajajo tudi regionalne in globalne razloge za njihovo uporabo. Regionalno trdijo, da lahko anaerobni digestorji zmanjšajo patogene v gnoju brez zmanjšanja hranil. Pravijo tudi, da lahko ta postopek obdelave zagotovi podporo električnemu omrežju za mesta. Na splošno lahko anaerobni digestorji zmanjšajo emisije metana. Lahko se uporablja tudi kot metoda za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Nekateri pa se ne strinjajo, da so anaerobni digestorji najboljša možnost. Nasprotniki pravijo, da anaerobni digestorji le minimalno zmanjšajo vonjave iz gnoja. Ugotavljajo tudi, da digestorji ne zmorejo zmanjšati kemičnih odpadkov. Pravijo, da lahko digestorji v zrak sproščajo tudi dušikove in žveplove okside ter trdne delce, ogljikov monoksid in amoniak. Nekateri tudi trdijo, da lahko anaerobni digestorji pomagajo tovarniškim kmetijam prevzeti majhne kmetijske skupnosti.