Standardna velikost filma za filme in fotografije je široka 35 milimetrov (mm). Kot že ime pove, so 35 mm kamere ročne kamere, ki uporabljajo to standardno velikost filma. Čeprav so 35 mm fotoaparate večinoma zamenjali digitalni fotoaparati, jih mnogi fotografi še vedno uporabljajo, ker so klasična izbira in ker ponujajo drugačno raven nadzora nad končnim izdelkom.
Obstajata dve osnovni vrsti 35 mm kamer. Kamere z zaklopom objektiva pogosto imenujemo kamere za usmerjanje in fotografiranje. So majhni, tihi in enostavni za uporabo. Fotograf si prizor, ki ga želite posneti, ogleda skozi okno, nameščeno v kamero. Ta sistem omogoča fotografu splošno predstavo o tem, kako bo fotografija izgledala, vendar ne omogoča natančnega ostrenja in kompozicije.
Večji nadzor ponuja refleksna kamera z enojno lečo ali SLR. Te 35-milimetrske kamere so običajno večje od kamere, ki je usmerjena in streljaj. Fotograf lahko kupi različne nastavke za objektive za fotoaparat, kot so zoom objektivi ali širokokotni objektivi. Za ogled motiva fotograf gleda skozi iskalo. Sistem ogledal omogoča fotografu, da vidi natančno sliko, uokvirjeno z objektivom. To omogoča natančno prilagajanje fokusa in kompozicije.
Thomas Edison je razvil 35 mm film, da bi našel popoln film za filme. Edison je potreboval film, ki je bil dovolj kompakten, da bi lahko šel skozi razumno velik kos projekcijske opreme, vendar ne tako velik, da skozenj ne bi bilo mogoče osvetliti ustrezne svetlobe za ustvarjanje projekcije. Različica tega filma standardne velikosti je bila prilagojena za fotografiranje.
Filmi vseh vrst nastanejo s premazom tanke plastike s kemično emulzijo, občutljivo na svetlobo. Ko svetloba prihaja skozi objektiv kamere, povzroči reakcije v kemikalijah na filmu. Čim močnejša je svetloba ali dlje ko je film izpostavljen svetlobi, temnejša bo nastala slika. Slika postane vidna, ko se razvije v negativ, ki se nato uporabi za pozitiv odtis.
Vsi filmi kamere so ocenjeni glede na njihovo hitrost. Filmi z nizko hitrostjo so manj občutljivi na svetlobo, medtem ko so filmi za visoke hitrosti bolj občutljivi na svetlobo. Hitrejši filmi imajo večja kemična zrna, kar ima za posledico večje slikovne pike na končni sliki. Večje kot je zrno, večja je verjetnost, da bo nastala slika zrnata. Fotografi izberejo hitrost filma glede na osvetlitev in motiv, ki ga bodo snemali.