Kaj se zgodi s staranjem mladih iz rejništva?

Mladi, ki se starajo iz rejništva, so uradno emancipirani iz oskrbe, ki jih sponzorira država, in odpuščeni na lastno priznanje, ne glede na stopnjo individualne pripravljenosti na samostojno življenje. Številne študije so pokazale, da imajo ti emancipirani mladi večjo incidenco brezdomstva, brezposelnosti in duševnih bolezni, poleg seznama drugih nezaželenih izidov, v primerjavi z mladimi odraslimi s starši in drugimi sorodniki, ki lahko še naprej podpirajo njihov prehod v odraslost. Nekatere jurisdikcije imajo vzpostavljene programe socialnih storitev za podporo mladim, ko zapustijo rejništvo, vendar se ti programi na splošno štejejo za nedosledne in neustrezne.

Sistemi rejništva se razlikujejo glede na državo, vendar v tipičnem sistemu rejništva, kot je tisti v ZDA, je otrok nameščen bodisi v rejniško družino ali v skupinski dom, ko vlada ugotovi, da je treba otroka odstraniti iz svojega doma. Najstniki, ki vstopajo v sistem rejništva, imajo pogosto največ težav pri ohranjanju namestitve pri rejniški družini in lahko na koncu živijo v skupinskem domu. Mlajši otroci, ki ostanejo v sistemu rejništva, ko se starajo, lahko tudi ugotovijo, da je skupinski dom edina praktična možnost, ko se starajo, če se otrok težko prilagaja življenju v rejniških družinah.

Otroci v rejništvu so varovanci države. Vlada sprejema odgovornost za njihovo osnovno oskrbo, le malo drugega. Ne glede na to, ali kateri koli rejenec dobi dostojno izobrazbo, se nauči življenjskih veščin ali postane delujoča odrasla oseba, je prepuščeno muhavosti situacije, ki običajno nima osebne skrbi. Ko rejenec doseže polnoletnost, si vlada umiva roke. Mlada odrasla oseba je razvrščena kot ostarela iz rejništva in mora zapustiti skupinski dom, da bi poiskal svoj dom.

V ZDA so programi za podporo staranju mladih iz rejništva prepuščeni posameznim zveznim državam. Zvezna sredstva so občasno zagotovljena, vendar države nadzorujejo, kako je denar dodeljen in razporejen, in lahko po lastni presoji zmanjšajo programe. Nekatere države zagotavljajo emancipiranim mladim majhno mesečno štipendijo za pomoč pri življenjskih stroških. Druge države dajejo mladim, ki se starajo iz rejništva, upravičenost do ugodnosti javne pomoči, če ostanejo vpisani v šolo. Nekatere neprofitne in druge organizacije socialnih storitev izvajajo programe, ki bodo tem mladim odraslim pomagali, da se postavijo na noge, poiščejo stanovanje, se vpišejo v šolo ali zaprosijo za službo.