Ljudje meditacijo izvajajo že tisočletja. Danes se sposobnost osredotočanja uma na predmet, mantro ali celo lastno dihanje uporablja za sproščanje in zmanjšanje stresa. Osredotočanje pozornosti na nekaj in blokiranje misli in tujih dražljajev pomaga nekaterim povečati njihovo fizično in čustveno počutje. Vendar je poskus italijanskega raziskovalca iz leta 2015 dosegel precej drugačne rezultate. Dvajset prostovoljcev je bilo pozvanih, naj 10 minut strmijo drugemu v oči. Drugih dvajset je strmelo v prazno steno. A udeleženci, ki so si strmeli v oči, niso našli notranjega miru. Na podlagi vprašalnika, izpolnjenega po poskusu, so udeleženci izkusili disociativne simptome, kot so izguba spomina, popačenje vida, odmaknjenost od realnosti in spremenjeno stanje zavesti – kot da bi jemali zdravilo, ki spreminja um.
Poglej me v oči:
Disociacija je izraz, ki se v psihologiji uporablja za opis vrste psiholoških izkušenj, zaradi katerih se oseba počuti ločeno od svoje neposredne okolice.
“Udeleženci skupine za strmenje oči so povedali, da so imeli prepričljivo izkušnjo, ki ni bila podobna vsem, kar so občutili prej,” je zapisal raziskovalec Christian Jarrett v reviji British Psychological Society’s Research Digest.
Raziskovalci so pojasnili, da so rezultati verjetno imeli nekaj opraviti s konceptom, imenovanim “nevralna prilagoditev”, kjer se nevroni osebe upočasnijo ali celo ustavijo kot odziv na nespremenljivo stimulacijo.