Slaba bonitetna ocena lahko posamezniku prepreči doseganje velikih ciljev ali vsaj oteži njihovo doseganje. Na primer, osebi, ki želi kupiti dom, bo to s slabo bonitetno oceno bistveno težje narediti. Posamezniku je morda celo težko zagotoviti avtomobilsko posojilo ali nekatere vrste delovnih mest s slabo kreditno oceno. Ocene, ki se štejejo za slabo bonitetno oceno, so lahko odvisne od države, v kateri oseba živi, in zadevnega posojilodajalca. Večji hipotekarni posojilodajalci pogosto določajo ton za odločanje o tem, ali je bonitetna ocena dobra ali slaba; drugi posojilodajalci pa lahko še vedno postavljajo svoja pričakovanja, ko gre za kreditno oceno potencialnega posojilojemalca.
V večini primerov je slaba bonitetna ocena odvisna od posojilodajalčevih pričakovanj. Na primer, hipotekarni posojilodajalec lahko šteje za slabo bonitetno oceno vse, kar je pod 620, vendar večina krajev nima standardne bonitetne ocene, ki bi bila dobra ali slaba. Namesto tega se posojilodajalci običajno sami odločijo, kaj menijo, da predstavlja slabo boniteto. Da bi to naredili, običajno ocenijo, kaj je dobro tveganje za njihovo industrijo in podjetje. Na primer, podjetje se lahko odloči, da je poštena ali dobra bonitetna ocena karkoli nad 620, vse, kar je pod 620, pa je slabo.
Čeprav je način, na katerega upniki odločajo o tem, kaj je slaba bonitetna ocena, lahko različen, lahko oseba ugotovi, ali se bo njena bonitetna ocena verjetno štela za slabo, tako da se nauči, kaj upniki v povprečju želijo. Če večina upnikov na nekem območju raje daje posojilojemalce, ki imajo vsaj 680 kreditno oceno in posameznik ve, da je njegova kreditna ocena 500, je velika verjetnost, da bodo upniki na njegovem območju menili, da ima zelo slabo boniteto. Na splošno velja, da višja kot je bonitetna ocena, bolj ugodno se nanjo gleda v očeh posojilodajalca. Po istem znaku, bližje kot je oseba najnižjemu koncu lestvice bonitetne ocene, večja je verjetnost, da ima slabo bonitetno oceno.
V mnogih državah obstajajo organizacije, ki pomagajo vplivati na to, ali se bonitetne ocene štejejo za dobre ali slabe. Takšna organizacija ima lahko na primer zapleteno matematično formulo za določanje bonitetnih ocen in lahko zagotovi tudi informacije o tem, kakšen je razpon za dobre bonitetne ocene. Kreditni uradi imajo lahko tudi svoja merila za izračun kreditnih točk. Na koncu pa se posojilodajalci odločijo, kaj menijo, da je dobro ali slabo.