Utrjene arterije, imenovane tudi ateroskleroza, nastanejo zaradi kopičenja plakov v arterijskih stenah. Takšni plaki so lahko sestavljeni iz različnih snovi, vključno s holesterolom. Običajno se stanje razvija v obdobju več let. V tem času postanejo prizadete arterije zadebeljene in nepravilne, kar povzroči zoženje notranjih arterijskih kanalov in zmanjšan pretok krvi.
Določanje enega specifičnega dejavnika, ki spodbuja strjevanje arterij, je lahko težko. Vendar pa obstajajo številne stvari, ki prispevajo k razvoju otrdelih arterij. Visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visok holesterol in kajenje so znani kot vzročni dejavniki tega stanja. Lahko ga povzročita ali poslabšata tudi debelost in stres. V razvoj tega stanja je lahko vključena tudi genetika.
Ko se človekove arterije strdijo, se na prizadetih arterijskih stenah začnejo kopičiti usedline. To kopičenje lahko povzroči, da celice proizvajajo dodatne snovi v arterijah. Posledično lahko te snovi tvorijo dodatne plasti, ki dodatno blokirajo arterije.
To stanje pogosto prizadene večje arterije in koronarne arterije. Sčasoma lahko utrjene arterije povzročijo slabo cirkulacijo. Oseba s tem stanjem je lahko tudi izpostavljena povečanemu tveganju za srčni infarkt ali možgansko kap.
Simptomi, povezani s utrjenimi arterijami, vključujejo bolečine v nogah, visok krvni tlak, odpoved ledvic, anevrizmo aorte, krvne strdke, angino pektoris in srčni napad. Pogosto posamezniki razvijejo trdoto arterij, ne da bi imeli očitne simptome, dokler stanje ne doseže naprednih stopenj. Zato je pametno poznati svojo družinsko zdravstveno anamnezo in biti še posebej pozorni na simptome, če se bolezen pojavlja v vaši družini.
Običajno se pri posameznikih simptomi ali zapleti zaradi utrjenih arterij ne pojavijo, dokler niso vsaj srednjih let. Vendar pa so nekaterim posameznikom to stanje diagnosticirali v dvajsetih letih. Zato bi se morali odrasli vseh starosti zavedati stanja, njegovih učinkov in povezanih simptomov.
Velik del diagnoze tega stanja vključuje zdravstveno anamnezo bolnika. Za diagnozo se lahko uporabljajo nekateri neinvazivni testi, kot je ultrazvočno slikanje. Uporablja se lahko tudi angiografija, invazivni test. Kadar so prizadete arterije nog ali možganov, se lahko naroči slikanje z računalniško tomografijo (CT), slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali angiografijo.
Preventiva je ključna za preprečevanje negativnih posledic otrdelih arterij. Da bi zmanjšali tveganje za razvoj tega stanja, se izogibajte kajenju, dovolj počivajte in vadite ter sledite zdravi prehrani. Če imate visok krvni tlak, sladkorno bolezen ali holesterol, upoštevajte nasvet svojega zdravnika za nadzor teh stanj. Poleg tega poskušajte zmanjšati stres v svojem življenju, saj lahko stres prispeva k razvoju ne le težav z arterijami, temveč tudi številnim drugim zdravstvenim stanjem.