Ko angleško govoreči govorijo o tem, da ima nekdo življenje ali življenjski slog, ki je »mogoče marsikaj«, se sklicujejo na idejo, da je brezbrižen ali na splošno pripravljen tvegati. Ta idiomatski stavek se uporablja na različne načine; na primer, za nekoga bi lahko rekli, da ima stališče ali pogled na življenje »hudiča je lahko mar«. Ljudje se lahko celo sklicujejo na poklice »hudiča, ki jih lahko skrbi«, kot je poklic profesionalnega kaskaderja.
Zdi se, da je besedna zveza “devil-may-care” nastala okoli leta 1800. Druge pogoste besedne zveze tistega časa so vsebovale tudi besedo »hudič«, ki v nekaterih angleško govorečih kulturah in skupnostih predstavlja eno od mnogih demonskih entitet, v drugih pa se uporablja z veliko začetnico za označevanje primarnega »hudiča« judeokrščanske religije. Besedna zveza odraža tudi druge v družbah, ki govorijo druge jezike, na primer v nemščini, kjer je uporaba besede »Teufel« ali »Topfel« vidna v številnih idiomatičnih besednih zvezah.
Kar zadeva izvor in pomen besede »hudič-mah je mar«, se zdi, da je ta stavek nekakšna splošna protiteza govorčevemu lastnemu pogledu. Tukaj je besedna zveza morda nastala kot del daljše fraze; nekateri navajajo primere, kot je »Hudiču je lahko mar; Jaz zagotovo ne.” Besedna zveza je prav tako podobna drugemu, ki uporablja precej podobno idejo: ko angleško govoreči rečejo »devil take the hindmost«, je ideja, da nihče ne želi biti zadnji. Na primer, ko nekdo reče: »Odšli so na ulico, stran od prizorišča požara, hudič naj zadaj«, je ideja, da so vsi hitro pobegnili, ne da bi bili zapuščeni.
V nekaterih primerih se lahko uporaba izraza »hudič-may-care« nanaša na idejo »hudičevega« ali »sramežljivega« veselja. Ta vrsta fraze opisuje nekoga, ki ima zavito ali rahlo zlobno žilico humorja. Običajno to ne pomeni, da je subjekt dejansko hudoben ali da bo storil zle stvari. Namesto tega je hudičevo ali neumno veselje na splošno priznano kot nagajivo, a igrivo vedenje.
Uporaba besednih zvez, kot je “devil-may-care”, kaže, kako so bile prejšnje angleško govoreče kulture obsedene z idejo hudiča. V angleškem jeziku obstaja na desetine idiomov, ki prikazujejo to osebo. in vse, kar vključuje njena skupna podoba. Fraze, kot sta »hudič te pelje« ali »k hudiču«, so večinoma dosegli pomen v prejšnjih stoletjih, kjer je manj verjetno, da bodo sodobni angleški govorci sklicevali na to vrsto sklicevanja na znake.