»Izdelava na zalogo« je proizvodni sistem, s katerim se zaloga proizvaja po določenem urniku in ne kot odziv na povpraševanje. V nekaterih primerih lahko izdelava na zalogo dobesedno pomeni proizvodnjo dovolj enot za popolno zalogo skladiščne zmogljivosti. V drugih primerih lahko preprosto pomeni vzpostavitev fiksne številke na podlagi pričakovanega povpraševanja.
Obstaja več situacij, ko je ta sistem primeren. Ena je, kjer je povpraševanje po izdelku zelo predvidljivo ali ima sezonski element. Na primer, podjetje za kostume za noč čarovnic lahko izdela določeno število kostumov v času pred nočjo čarovnic, namesto da čaka do konca oktobra, da vidi, ali se povpraševanje poveča.
Druga situacija, ki je primerna za izdelavo do zaloge, je, da obstajajo pomembne ekonomije obsega za neprekinjeno proizvodnjo istega izdelka. Na primer, tovarna, ki uporablja oblikovanje, se lahko sooči z visokimi stroški vsakič, ko preklopi med različnimi izdelki, saj bo morala spremeniti kalupe. Zato je smiselno proizvesti čim več enot enega izdelka, kolikor jih lahko shrani, namesto da bi preklapljali naprej in nazaj v skladu s kratkoročnim povpraševanjem.
Čeprav večina primerov vključuje dolgotrajno skladiščenje izdelkov, obstajajo izjeme. Restavracija s hitro prehrano bo v delovnih časih pogosto skuhala čim več izdelkov, namesto da bi čakala na naročilo. To je zato, ker so možni stroški, da ostanejo neprodane zaloge, ob upoštevanju dejanskih stroškov in verjetnosti, da se to zgodi, nižji od možnih izgubljenih podjetij, če zamude v proizvodnji povzročijo zaostanek in odvrnejo stranke.
Kontrastni pristop pri izdelavi na zalogo je izdelava po naročilu. To pomeni, da se del ali celotna zaloga izdela šele, ko je oddano trdno naročilo. Prednost je, da ni možnosti, da bi ostali z neprodanimi zalogami ali po nepotrebnem zamašili skladišče. Pomanjkljivost je v tem, da obstaja dodatna zamuda med odločitvijo stranke za nakup in blagom, ki je na voljo.
Večina proizvajalcev uporablja mešanico izdelave za zalogo in izdelavo po naročilu. To lahko vključuje tako količine, proizvedene v različnih letnih časih, kot tudi sam proizvodni proces. Eden najbolj opaznih primerov takšnega hibridnega pristopa je proizvodnja avtomobilov, kjer se lahko šasije vozil proizvajajo v razsutem stanju na podlagi izdelave do zaloge, vendar je končni avtomobil izdelan po naročilu, ko se stranka odloči za prilagoditev.