“Kar seješ, žanješ” pomeni, da obstaja učinek za vse, kar ljudje naredijo ali rečejo, in da bo trud, ki ga človek vloži v nekaj, ustrezno nagrajen v tem ali naslednjem življenju. Ljudje uporabljajo ta stavek kot opomnik, naj bodo prijazni in trdo delajo. Čeprav ima besedna zveza korenine v zgodnjem krščanstvu, se v neki obliki pojavlja v drugih religijah in se lahko uporablja tudi v nereligioznih situacijah. Če opazimo, da slabi ljudje uspejo, včasih povzročijo, da imajo ljudje, ki sledijo tej splošni doktrini, čustvene, socialne ali duhovne krize, zato družbe običajno poskušajo ponuditi nekakšno razlago, zakaj dobri ljudje ne uspevajo vedno.
Glavno načelo
Splošna ideja »žanješ, kar seješ« je, da bodo dejanja imela posledice. Učinki človekovega vedenja niso nujno očitni takoj, na primer, ko mora kmet počakati nekaj časa, da pridelek dozori. Kljub temu se sčasoma pokažejo.
Uporaba in namen
Ljudje običajno uporabljajo koncept žetve kot sredstvo za usmerjanje splošnega življenja in dela. Namen je spodbuditi pozitivno vedenje in odvračati od negativnih aktivnosti oziroma doseči določen rezultat. Na ta način služi kot sredstvo za premikanje človeka k misli in dejanjem, ki so kulturno sprejeta kot konstruktivna, etična in moralna.
Izvor
Ideja, ki stoji v ozadju »kar žanješ, kar poseješ« je starodavna in ima zato izvor, ki ga je težko slediti, vendar je eno od možnih izhodišč pri zgodnjih kristjanih. Izraz se pojavlja kot »karkoli človek poseje, to bo tudi žel« v različici Nove zaveze kralja Jakoba. Natančneje, citat najdemo v Galačanom 6:7–9, knjigi, sestavljeni iz pisem, ki jih je napisal Pavel, Kristusov učenec. Galacija je bila regija, ki se nahaja v današnji Turčiji. Pavlova pisma so naslavljala krščanske skupnosti v Galaciji in nudila nasvete, kako živeti za Boga.
Glede na kontekst Pavlovih pisem je bila ena od razlag, zakaj je ta stavek rekel Galačanom, ta, da je želel, da »sejejo« prijaznost in dobroto. Želel jih je naučiti, da jih bo Bog nagradil za ravnanje prav in jih kaznoval za grehe, če ne v njihovem smrtnem življenju, v njihovih večnih. To točko poudari tako, da pred izjavo postavi »Bog se ne zasmehuje«, kar pomeni, da čeprav na Zemlji obstaja zlo, se navsezadnje nihče ne more skriti pred Bogom, ki na koncu razdeli pravično, zmagovito sodbo.
Eden od razlogov, zakaj je Paul v svojih pismih uporabljal metaforo kmetovanja, je bil ta, da je bila takrat večina družb močno odvisna od kmetijstva. Večina članov skupnosti je poznala osnovne kmetijske procese in urnike ter so se iz izkušenj naučili, kaj lahko pričakujejo od določenih kmetijskih dejavnosti. Z metaforično komunikacijo so Galačani lažje razumeli in sprejeli, kar je Pavel govoril, tako kot so zgodbe Pavlu in drugim učencem olajšale razumevanje in sprejemanje Jezusovih sporočil. Danes, čeprav so številne družbe bolj industrializirane, večina ljudi še vedno razume načela kmetovanja in lahko koncept uporablja tako kot zgodnje skupine.
Prisotnost na nekrščanskih območjih
Zamisel o vedenju, ki ima posledice, ni edinstvena za krščanstvo. V hinduizmu je na primer karma neločljivo povezana s konceptom vračanja tistega, kar je nekdo postavil naprej. Reinkarnacija daje ljudem priložnost, da še naprej izboljšujejo svoje duhovno življenje, in vsako dejanje v tem življenju ima lahko posledice v naslednjem. Podoben citat se pojavi v filmu Kennetha Branagha, Spet mrtev, kjer se lik omenja reinkarnacijo kot karmični kreditni načrt: »Kupite zdaj, plačajte za vedno«.
Dejstvo, da koncept deluje v toliko različnih kontekstih, pomeni, da se uporablja tudi v situacijah, ki sploh nimajo nobenih verskih konotacij. Zaposleni, na primer, bi lahko trdo delal pri svojem delu, ker verjame, da bo njegov šef nagradil njegov trud s pohvalo, zvišanjem plače ali drugimi ugodnostmi. Podobno lahko genetik vidi, da specifičen vzorec DNK daje predvidljive lastnosti, kot je barva oči, kar ga vodi do tega, da razporedi genske sekvence skupaj v različnem vrstnem redu, da dobi želeni genetski rezultat.
Duhovni, socialni in čustveni konflikt
Nekateri ljudje sejejo razdor, nepoštenost ali druge nezavidljive stvari in tega nikoli ne plačajo. Drugi, ki to vidijo, lahko doživijo duhovne, čustvene in družbene krize in se sprašujejo, kako to, da slabi ljudje dobijo, medtem ko dobri ljudje trpijo. Če se te krize ne obravnavajo, lahko povzročijo, da oseba preneha vlagati toliko truda ali se neha ukvarjati z dobrim vedenjem. Družbe zato poskušajo dati odgovore, zakaj slabi ljudje lahko uspevajo.
Odgovor, ki ga posamezniki običajno dajejo za rešitev teh kriz, je, da življenje preprosto ni pošteno. To je pogosto povezano s konceptom, da nič ni popolno. Drug odgovor, ki je bolj religiozno utemeljen, je, da Bog (ali druga višja sila) čaka, da kaznuje slabe ljudi v svojem času, in da lahko Bog uporabi celo negativne stvari za svojo slavo. Tisti, ki se osredotočajo na ta odgovor, pogosto navajajo svetopisemske verze, kot je Rimljanom 8:28, ki pravi: »In vemo, da vse deluje v dobro tistim, ki ljubijo Boga, tistim, ki so poklicani po njegovem namenu.«
Učinek metulja
Nekateri ljudje potiskajo idejo »kar žanješ, kar poseješ« še korak dlje, pri čemer poudarjajo »učinek metulja«. Ta izraz se nanaša na dejstvo, da lahko preprosto dejanje metulja, ki premika svoja krila, močno vpliva na svet, saj služi kot katalizator za druge spremembe ali dogodke. Pod tem objektivom bi morali biti ljudje še posebej previdni, kaj govorijo in počnejo, ker ni vedno jasno, kako velike so posledice njihovega govora ali vedenja.