Izraz svobodni svet izvira iz hladne vojne, ko so ga uporabljali za razlikovanje med demokracijami, zlasti ZDA in zahodnoevropskimi državami, ter komunistično Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki. Ko so ZDA vodile vojno proti komunizmu, je predsednik Združenih držav postal znan kot »vodja svobodnega sveta«. Ta izraz se danes pogosto uporablja zaradi hegemonije, ki jo izvajajo ZDA, in moči samega predsedstva. Kot predsednik lahko voditelj začne vojno, razveljavi zakonodajo in vzpostavi diplomatske odnose med državami.
Velik del moči, ki je sama po sebi razumljena v okviru izraza, se vrti okoli vloge predsednika kot vrhovnega poveljnika vojske. Ameriška vojska ima trenutno na aktivni dolžnosti več kot 1.4 milijona osebja. Ameriške baze so na Japonskem, v Južni Koreji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu.
ZDA imajo tudi največji vojaški proračun na svetu, ki od leta 2012 znaša 680 milijard ameriških dolarjev. Ta proračun je veliko večji od proračuna Kitajske, države z drugim največjim vojaškim proračunom na svetu. Število vojakov v ameriški vojski ni tako veliko kot v drugih državah, preprosto zato, ker se naborski vojaški rok ne uporablja več.
O sklicevanju na predsednika Združenih držav kot na “vodjo svobodnega sveta” razpravljajo druge države, ki so se prav tako borile za demokracijo med hladno vojno. Obstajajo tudi pomisleki glede uporabe besede »brezplačno«. Med bitko med ideologijami hladne vojne so afriške, azijske in južnoameriške države, ki jih ni mogoče jasno opredeliti kot demokracije in zato »svobodne«, podpirale ZDA in Zahodno Evropo. Trenutno se države z nedemokratičnimi vladami lahko štejejo za svobodne.
Kljub temu je izraz še vedno povezan z Združenimi državami, čeprav se mednarodna uporaba izraza “vodja svobodnega sveta” pogosto nanaša na državo in ne na predsedstvo. Poleg vojaške moči, ki jo imajo Združene države, se izraz nanaša tudi na vrednote in ideale, za katere se država zavzema: enakost med vsemi, svoboda govora, svoboda veroizpovedi in pravica do sreče. Zato se besedna zveza ne nanaša samo na predsednika, ampak tudi na ljudi, ki ohranjajo višje ameriške ideale, kot so Martin Luther King, Susan B. Anthony, Ralph Nader in Hillary Clinton.