Verodostojnost se nanaša na to, kako resnično ali realistično se delo, običajno literarno delo, zdi bralcu in pogosto kaže, da ima delo močno notranjo logiko. Ta izraz izvira iz klasične rabe in je nekoč veljal predvsem za prizorišče bralca ali občinstva, ki je bilo odgovorno za videnje dela kot realističnega. Od takrat pa se je razvil, v zadnjem času pa se uporablja za sklicevanje na odgovornost pisca ali pripovedovalca, da zagotovi, da sta predstavljena resničnost in poštenost dela. Verodostojnost je lahko prisotna v kateri koli vrsti dela, vključno z znanstveno fantastiko in zgodbami, ki so zelo fantastične.
Pomen verodostojnosti je v njenem razmerju s tem, kako dobro si bralec lahko dovoli, da ga povlečejo v zgodbo. Zgodnja uporaba izraza »verodostojnost« izvira iz latinske besede za »resnico« in še naprej kaže na resničnost dela. Prvotno je bil uporabljen bolj za občinstvo ali bralca in ne za pripovedovalca. V tej uporabi je bilo mišljeno, da nakaže, kako dobro lahko nekdo opazuje resničnost ali resničnost dela na podlagi njegovega pogleda na svet in nato dovoli, da ga zgodba pritegne.
Novejše razumevanje in uporaba verodostojnosti pa se osredotoča na prizadevanje pisatelja ali pripovedovalca, da zagotovi resničnost v svojem delu. To se najpogosteje ustvari z močno notranjo logiko v zgodbi, ne glede na vrsto predstavljene zgodbe in medij, v katerem je pripovedana. Primer notranje logike je kontinuiteta med prizori v zgodbi. Dejanje v enem prizoru se mora dobro preliti v naslednji prizor, nepovezano dejanje, ki se zdi, da nima vzroka in posledice, lahko uniči verodostojnost dela in negativno vpliva na resničnost zgodbe.
Tudi fantastično delo, kot sta znanstvena fantastika ali fantazijske zgodbe, lahko še vedno ohrani realizem in verodostojnost. Znanstvenofantastične zgodbe se pogosto obravnavajo kot uspešnejše, če se tehnologija in dejanje zgodbe zdita bralcu resnična. To ne pomeni, da mora biti delo s sodobno tehnologijo povsem realistično, ampak da mora biti tehnologija bralcu smiselna in čutiti, da prihaja iz logičnega mesta. Takšno verodostojnost lahko pogosto ustvari pisatelj, ki razmišlja o tem, »zakaj« se tehnologija ali družbeni razvoj lahko zgodi v drugem svetu ali resničnosti, in gradi logiko v zgodbi, ki podpira tudi najbolj nenavadna in najbolj nezaslišana izmišljena bitja ali naprave.