“Ugrizniti se v ustnico” pomeni vzdržati se govora. Uporablja se lahko tudi za omejevanje kakršne koli čustvene reakcije v družbeni situaciji. Izraz se uporablja kot pojem “Danes sem moral ugrizniti ustnico” ali kot ukaz “Ugrizni ustnico!” Uporablja se, kadar je znana informacija, ki bi motila družbeno situacijo, vendar se ne sme razkriti.
To je figurativni izraz ali idiom, ki ima dobesedni izvor. Človek bi se ugriznil v ustnico, da bi imel zaprta usta. Nato se je razvil v svojo nedobesedno obliko, ki predstavlja zadržanost in stoicizem. “Ugrizniti se v jezik” je podobno pojmu, vendar je njegova sodobna uporaba preprečiti osebi, da bi rekel nekaj grdega.
Besedna zveza »ugrizniti se v ustnico« izraža nujno potrebo enega ali več ljudi, da nekaj razkrijejo. To je lahko resnica, v nasprotju z izrečeno lažjo ali drugačno mnenje. Namesto da bi mu bilo dovoljeno vstopiti v svoboden diskurz, posameznik čuti ali mu rečejo, naj molči. To nakazuje, da bodo njihovi podatki povzročili škodo enemu ali več prisotnim posameznikom ali povzročili druge težave.
Vse informacije ali občutki, ki jih je treba skriti, se od primera do primera razlikujejo. Na primer, če je nekdo na poroki in čuti, da mora biti tiho ali mu rečejo, naj se »ugrizne v ustnico«, je lahko več razlogov. Prvič, tu so skrite informacije ali občutki. Oseba lahko ljubi enega od tistih, ki se poročijo, ali pa ve, da je eden od njih o nečem lagal ali ima afero. Drugič, oseba se zaveda ali seznani s posledicami svojega dejanja, ki bi uničila celotno poroko in morda povzročila razpad para.
V navedenem primeru se je oseba ugriznila v ustnico, da bi ohranila družbeno harmonijo. Varovala je tudi čustva nekoga drugega. Lahko se poda racionalen argument, da je zaščitila tudi kršitev, če sta ženin ali nevesta varala drugega. Če je tako, “ugrizni ustnico” postavi v področje časa in prostora ali pa to spremeni v etično sodbo.
Obstajajo tudi primeri, ko se ljudem reče, naj se “ugriznejo v ustnico” zaradi svoje osebne varnosti in varnosti drugih. Do takšnih situacij pride, ko obstajajo posledice za razkritje takšnih informacij ali mnenj. V svetovni zgodovini je veliko primerov, ko se nekdo ni ugriznil v jezik in podal pošteno mnenje. Mnoge vlade in režimi so kaznovali takšne ljudi.
Na Japonskem izraz »ugrizni ustnico« spada med dve ideji »honne« in »tatemae«. Honne pomeni “resnična čustva” in je večino časa ohranjena v notranjosti. „Tatemae“ pomeni javna čustva in predstavlja tisto, kar je primerno čutiti v družbeni situaciji. Obe občutki sta pogosto sprti drug z drugim, vendar je ohranjanje družbene harmonije najpomembnejše v njunem razmišljanju.