V glasbi ima ripieno več pomenov. Lahko se uporablja, da glasbenikom pove, kako naj igrajo odlomek, ali pa opiše glasbilo. Ko se pojavi na notnem zapisu, na splošno pomeni, da vsa skupina igra navedeni odstavek. Kadar se beseda ripieno uporablja za opis organa, označuje cevni organ, ki ima zapornik urejen na poseben način. Lahko se uporablja tudi za opis skupine organskih cevi v obliki piramide.
Na organu se lahko beseda stop uporablja za dve stvari. Lahko označuje mehanizem, ki preprečuje premikanje zraka skozi cevi na orgli, ali pa se lahko uporablja za označevanje celotne skupine cevi, ki sestavljajo zvočni mehanizem cevnih orgel. Ko opisujemo ripieno orgle, se zaporna ureditev nanaša na skupino dimnih cevi na orglah. Cevi ripieno orgel so razporejene drugače kot cevi pri drugih vrstah orgel.
Orgle Ripieno so bile prvotno izdelane v Italiji od 16. stoletja. Nenavadne značilnosti te vrste orgel vključujejo najnižjo noto F, medtem ko se druge vrste orgel običajno začnejo s C. Na splošno vsebuje dimne lopute, znane tudi kot trstične zapore, in ne sestavljene stopnice.
Ko se pojavi na glasbi, beseda ripieno pove glasbenikom v skupini, da morajo vsi igrati vlogo naenkrat. To je precej star glasbeni izraz in ga pogosteje nadomešča beseda tutti. Ko je v komadu s solisti naveden ripieno, to pomeni, da bi morali igrati vsi razen solistov. V tovrstni skupini nastopajoči solisti sedijo v ločeni skupini od splošnega orkestra in ne igrajo na particije ripieno ali tutti. Ta izraz se uporablja tudi v zborovski glasbi.
Ko naj bi vsi glasbeniki igrali naenkrat, dirigent običajno izvaja ročne signale, ki skupini povedo, da morajo vsi igrati. Čeprav se tehnika razlikuje glede na slog in duh dirigenta, je ripieno part na splošno označen s široko iztegnjenimi rokami, kot da bi zaobjeli skupino, saj njegove roke orišejo tempo glasbe. Ko se glasba osredotoča na določeno skupino ali solista in ne na celotno zasedbo, bi dirigent zožil roke in dirigiral v smeri aktivnih delov skupine, da bi nakazal, da bodo igrali v tem odlomku.