Quaere je pravni izraz, ki se dejansko uporablja kot veznik v izjavi, da nakaže, da to, kar sledi, ne temelji na tem, kar je bilo pred njim. Natančneje, ta izraz se običajno uporablja v pravnih poročilih in drugih dokumentih, da se pokaže, da so potrebne dodatne informacije v zvezi z delom izjave. Nekdo lahko napiše prvi del izjave, da navede, kaj je bilo ugotovljeno na podlagi obstoječih dokazov ali pričevanja. Uporaba besedne zveze “quaere” nato loči ta prvi del od drugega dela izjave, ki sledi, kar bi lahko nakazalo morebitne ugotovitve, ki bi zahtevale dodatne dokaze ali informacije, da bi jih utemeljili.
V latinščini beseda “quaere” pomeni “povprašati” ali “vprašati”. Ta pomen je podoben pravnemu pomenu izraza, čeprav običajno ne pomeni, da je del izjave dobesedno vprašanje. Namesto tega se ta izraz običajno uporablja za označevanje bralcu, da mora razmisliti, ali je del izjave pravilen. Ko se v izjavi uporablja »quaere«, bralcu navadno nakaže, da bi moral domnevati, da to, kar sledi, ni podprto z obstoječim znanjem, čeprav je vredno obravnave.
V pravnem kontekstu beseda “quaere” pogosto deluje kot veznik v stavku in združuje dva dela stavka. Podobno kot beseda “ampak” v standardni uporabi združuje oba dela skupaj, tako da nakazuje, da med njima obstaja konflikt. V primeru “quaere” ta konflikt nastane zaradi dejstva, da en del izjave temelji na dejanskih dokazih, medtem ko naslednji del ne. Drugi del izjave je predstavljen z namenom, da bi bralcu ponudil nekaj za premislek ali vprašanje glede prihodnjih ugotovitev ali dodatnih dokazov, ki bi lahko prišli na dan.
Primer uporabe tega izraza bi bil nekdo, ki bi izjavil: »Jasno je, da je obtoženec vedel, da je bila njegova žena v prtljažniku, ko ga je zapeljal v jezero in je kriva umora, čeprav se sprašuje, ali bi bil kriv, če bi ni vedela, da je v prtljažniku.” V tem primeru se izraz uporablja za postavljanje vprašanja bralcu ali poslušalcu izjave. Medtem ko prvi del izjave izraža eno idejo, krivdo zaradi dokazanega znanja, drugi del izjave, ki sledi »quaere«, izraža nasprotno idejo, pomanjkanje krivde zaradi nevednosti, za premislek v prihodnjih ali podobnih primerih.