Na splošno izraz »piščati« pomeni, da je nekdo razkril ali prijavil koruptivno ali nepošteno situacijo. Osebo, ki to počne, pogosto imenujejo »žvižgač«. Oba izreka naj bi izhajala iz časov, ko so policisti ali drugi organi pregona piščali v piščalke, da bi označevali nezakonito dejavnost. Besedne zveze so lahko povezane tudi s sodniki, ki s piščalkami opozorijo športnike na nezakonito potezo. Žvižgači se lahko prijavijo oblastem ali kateri koli osebi ali subjektu, ki lahko konča negativno situacijo.
Piščati o situaciji pomeni jo prijaviti in razkriti. Običajno se žvižgač prijavi organom, ki so pogosto organi pregona. Glede na situacijo pa so lahko organi delodajalci, učitelji ali starši. Na primer, če en učenec pozna, da drugi sošolec ali skupina sošolcev namerava ukrasti odgovore na testu, bi lahko ta učenec piščal svojemu učitelju. Podobno, če zaposleni ve, da je sodelavec poneveril denar iz podjetja, bi lahko piščal na svojega delodajalca.
Včasih žvižgači piščajo medijem. Od zasebnikov, ki so naleteli na zlorabo javnih sredstev, do visokega poslovnega vodstva, ki ve, da lastnik njegovega podjetja zagreši davčne utaje, se za to odločijo različni ljudje. Včasih je to zato, ker vedo, da lahko mediji osvetlijo situacijo, še posebej, če gre za situacijo javnega interesa in oseba meni, da nima več komu poročati. Drugič pa oseba zapiha medijem, ker želi doseči največji možni vpliv, bodisi iz osebnih ali javnih razlogov.
Čeprav se piščal o koruptivni situaciji pogosto šteje za dobro, ima izraz »žvižgač« včasih negativno konotacijo. To je morda zato, ker so ljudje na poti začeli uporabljati to besedo za opisovanje ne samo ljudi, ki so piščali o nepoštenih situacijah, ampak tudi ljudi, ki so govorili o kakršnem koli zasebnem poslu. Tudi nekateri so na žvižgače začeli gledati kot na ljudi, ki želijo, da se nanje gledajo kot na mučenike ali »dobratorje«. Čeprav ni vedno tako, ljudje pogosto domnevajo, da so žvižgači »zvižgači« ali da pihajo samo zato, da bi sami sebi pritegnili pohvalo ali pozornost.