Odprto znanje se nanaša na znanje ali informacije, ki se štejejo za “odprte” ali brez kakršnega koli pravnega lastništva. To pomeni, da umetniško ali literaturno delo, ki je bilo ustvarjeno kot »odprto«, ne bi bilo zaščiteno z avtorskimi pravicami in bi se lastnik avtorskih pravic v lasti avtorja tega dela štel za odpovedano. Podobno se kos programske opreme pogosto imenuje »odprta«, običajno kot »odprta koda«, ko njen ustvarjalec ne zahteva lastništva kode, uporabljene pri izdelavi programske opreme, in jo lahko kdorkoli drug uporablja. Odprto znanje je osnova za veliko dela pri razvoju brezplačne računalniške programske opreme in običajno velja tudi za starejša umetniška dela.
Čeprav ni nujno, da se izraz »odprto znanje« uporablja v sodnih postopkih, se uporablja kot splošni izraz za intelektualno lastnino, nad katero nihče ne zahteva lastništva. Ta vrsta znanja je prost dostop in uporaba za vse zainteresirane, brez pridobitve kakršnega koli dovoljenja in brez zakonskih omejitev. Številna dela se lahko prosto uporabljajo z dovoljenjem njihovih lastnikov ali pod določenimi pogoji, vendar ti ne predstavljajo odprtega znanja. Pravo odprto znanje obstaja brez pogojev in ga lahko poljubno uporablja vsak, ki to želi.
Ta izraz se pogosto uporablja za računalniško programsko opremo ali kodiranje, ki je ustvarjeno kot odprto znanje, ki ga lahko uporabljajo drugi. Programska oprema se običajno šteje za zaščiteno z zakonom o avtorskih pravicah v trenutku njenega nastanka, običajno pod enakimi pogoji kot literatura. Ko nekdo ustvari del programske opreme, vendar to stori brez lastništva izvorne kode, uporabljene za izdelavo te programske opreme, se bo pogosto imenovala »odprta koda«. Ta vrsta odprtokodne programske opreme ima lahko včasih omejitve pri njeni uporabi, na primer tisti, ki jo uporabljajo, tega ne morejo storiti za dobiček, vendar to ni vedno tako.
Kadar odprtokodna programska oprema nima nobenih zakonskih omejitev glede njene uporabe, potem predstavlja odprto znanje. Del odprtega znanja so tudi starejša umetniška dela, ki niso več zaščitena z zakonom o avtorskih pravicah, kot so tista, ki veljajo za »javno domeno«. Druge oblike lastništva intelektualne lastnine, kot sta patent ali blagovna znamka, se lahko prav tako razpustijo, da se ustvari tovrstno znanje. To se običajno naredi po presoji prvotnega lastnika, ko pa je lastništvo pravno odpravljeno, je na voljo vsem, ki to želijo.