Izraz Cradle To Cradle ali “C2C” se uporablja za opis trajnostnega modela, ki posnema naravne procese, s ciljem obogatiti in izkoristiti okolje, tudi ko se izdelki proizvajajo in uporabljajo. Temeljno načelo tega koncepta je, da v naravi ni odpadkov: ko na primer drevo pade, ga ne zavržemo, temveč se razgradi na sestavne dele, ki koristijo okolju. Z uporabo teh tehnik lahko proizvajalci posnemajo naravo in zagotovijo, da se zapravi malo ali nič.
Walter Stahel je zaslužen za skovanje izraza v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Številni ljudje so delali na oblikovanju ideje od zibelke do zibelke in razvijanju standardov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri certificiranju izdelkov. Izraz naj bi bil v nasprotju s pristopom »od zibelke do groba« v večini proizvodnje, pri katerem se izdelki zavržejo, potem ko preživijo svojo uporabnost.
V proizvodnji od zibelke do zibelke so komponente razdeljene na »tehnične« in »biološke« kategorije. Tehnična komponenta je sintetični izdelek, ki ni strupen in ustvarjen na okolju prijazen način. Zasnovan je tudi za večkratno uporabo v zaprti zanki, pri čemer se proizvajalec izogiba »spuščanju«. Klasičen primer spuščanja papirja je papir, ki se lahko začne kot list beljenega pisalnega papirja, preden se reciklira, da se naredi recikliran papir manj kakovosti, ki se lahko ponovno reciklira, da se naredi še bolj grob papir ali kartonski izdelek, in tako naprej.
Biološke sestavine so biološkega izvora in jih je mogoče naravno razgraditi in po uporabi vrniti v okolje. Skodelica iz koruznega škroba je primer biološke komponente, saj jo je mogoče uporabiti in nato kompostirati, pri čemer kompost oskrbuje s hranili pridelke, vrt ali naravno območje.
Podjetja, ki zagovarjajo filozofijo C2C, delajo na ustvarjanju izdelkov, ki lahko aktivno koristijo okolju, in na ustvarjanju zaprtih proizvodnih ciklov, ki jim omogočajo, da vedno znova uporabljajo iste tehnične komponente, namesto da jih zavržejo. Eden od ključnih konceptov je ideja, da so »odpadki hrana«, kar v resnici pomeni, da v proizvodnji od zibelke do zibelke ne bi smelo biti odpadnih izdelkov, saj je izdelke mogoče ponovno uporabiti in vrniti v cikel ali pa organsko razbiti za uporabo kot hrana za naravno okolje.
Ta okolju prijazen pristop k proizvodnji se lahko uporablja tudi na drugih področjih življenja, kot je vodenje gospodinjstva. Nekateri kritiki filozofije od zibelke do zibelke trdijo, da je omejevanje možnosti izdajanja certifikatov majhni skupini posameznikov v nasprotju z navedenim ciljem širjenja koncepta in spodbujanja ljudi, da ga sprejmejo.