Latinski izraz »non compos mentis« se prevaja kot »ni zdrav razum«. Ta izraz se uporablja za nekoga, ki ne more biti pravno odgovoren za nekaj, ker ni duševno sposoben. Obstaja več stvari, ki lahko postavijo pod vprašaj mentalno usposobljenost.
Eden od razlogov, zakaj se lahko nekdo ugotovi, da je non compos mentis, je huda razvojna ali intelektualna prizadetost, ki ovira človekovo sposobnost razumevanja situacije. Nekatere oblike duševne bolezni lahko omejujejo tudi duševno sposobnost, prav tako začasne situacije, kot sta zastrupitev ali bolezen, ki vodi do spremenjene ravni zavesti. V vseh primerih je jasno, da se oseba ne more odločati zaradi nezmožnosti razumevanja.
Po zakonu nekdo, ki je non compos mentis, ne more biti odgovoren za pogodbe in druge pravne situacije. Tudi če bi oseba prostovoljno podpisala pogodbo, bi pomanjkanje duševne sposobnosti pomenilo, da posameznik pogodbe ne razume in se je ne bi smel držati. Pri preizkušanju volje je skrb tudi duševna sposobnost; če se avtor oporoke šteje za non compos mentis, oporoka ne more stati na sodišču, ker jo je napisal nekdo, ki ni vedel, kaj počne.
To vprašanje se lahko pojavi tudi v zdravstveni oskrbi. Zdravniki morajo včasih imenovati nadomestke za bolnike, ki očitno ne morejo sprejemati lastnih odločitev, v nekaterih primerih pa se lahko bolniki vnaprej dogovorijo, da nekdo zastopa njihove želje v primeru, da so nezmožni. Pacient, ki je non compos mentis, je lahko prisiljen sprejeti zdravljenje z argumentom, da bolnik ne razume situacije ali se zaveda možnih posledic zavrnitve zdravljenja.
Da bi ugotovili, ali je nekdo zdrave pameti ali ne, se lahko na pregled pokliče psihiater ali psiholog. Lahko se posvetuje tudi s strokovnjakom za zdravstveno stanje. Na primer, če ima bolnik možganski tumor, za katerega se zdi, da ovira presojo, bi lahko nevrologa pozvali, naj priča o tem, ali ima bolnik sposobnost razumevanja in sprejemanja odločitev.
Stanje neskladnosti je lahko začasno. Če je začasen, bo oseba odgovorna za dejanja, ki jih je storila v času, ko je bil posameznik pri zdravi pameti. Na primer, če je bil nekdo hudo bolan in se ni mogel odločati o zdravstvu, pa je pozneje v obdobju okrevanja ozdravel in naredil oporoko, bi se oporoka štela za veljavno, ker je bil bolnik, ko je bil napisan, pri zdravi pameti.