Namaste je pozdrav, ki ga tradicionalno uporabljajo hindujci za priznanje božanskega vidika osebe, ki jo pozdravlja. Pozdrav in njegova različica namaskar sta bila sprejeta zunaj Indije in hindujskega sveta, zahvaljujoč vplivu indijskih duhovnih praks, kot so različne oblike joge. Medtem ko se namaste lahko uporablja kot vsakodnevni pozdrav na način, podoben uporabi “dober dan” v angleščini, ima izraz poseben duhovni pomen za hindujce in sikhe. Učitelji joge pogosto sklicujejo pozdrav na začetku in na koncu pouka, da bi učencem pomagali prepoznati svojo prirojeno božanskost in povezanost z učiteljem.
Pozdrav je izpeljan iz namas, sanskrtske besede, ki se nanaša na priklon ali spoštovanje drugemu bitju. Označuje spoštovanje do druge osebe, ko se doda pripona te – sanskrtski drugoosebni zaimek ednine. Zato namaste dobesedno pomeni “prikloni se”. Bolj poetično bi ga lahko razlagali tako, da pomeni “klanjam se luči (ali božanskemu duhu) v tebi.” Pri izvajanju pozdrava namaste se oči zaprejo in roke združijo v molitveni kretnji nad srcem, medtem ko se priklonijo.
Beseda namaste, ki se uporablja kot običajen dnevni pozdrav na indijski podcelini, je pogosto izpuščena, saj lok in združene roke pomenita pozdrav. Ko se pozdrav uporablja med tečaji joge na Zahodu, se beseda običajno izgovarja kot sredstvo za pomoč študentom, da spoznajo naravo božanske ljubezni in prepoznajo, da je ista božanska moč utelešena v vseh čutečih bitjih. V jogi je srčna čakra videti kot energijsko središče te univerzalne ljubezni in s priklicem pozdrava namaste učitelj in učenec priznavata svojo božansko povezanost drug z drugim in z vesoljem na splošno. Med meditacijo lahko študent pozdrav ponudi tudi navznoter kot način prepoznavanja svoje božanske narave.
Eden od namenov indijskih duhovnih praks, vključno z različnimi šolami joge, je ukrotiti in zmanjšati zahteve in slabosti človeškega ega. Uporaba pozdrava namaste pomaga vsaditi občutek ponižnosti in spoštovanja do drugih in do vsega stvarstva. S priznavanjem božanskega vidika v sebi in drug v drugem se verjame, da je človeška osebnost z vsemi svojimi strahovi in željami podrejena našim višjim, plemenitejšim vidikom. Na intelektualni ravni želi invokacija namaste ustvariti srečanje umov, da bi dosegli večjo dobro.