“Nad soljo” je idiomatski izraz. Nastala je v srednjem veku na podlagi sedenja za plemiško mizo. Sol, ki je bila ena najbolj dragocenih in dragocenih začimb dneva, je bila postavljena približno na sredino dolge mize za bankete. Gospod in njegova družina so sedeli proti glavi mize ali »nad soljo«, medtem ko so hlapci sedeli proti vznožju ali »pod soljo«.
V srednjem veku je bila družba togo razslojena. Gospodom, aristokracijo, neodvisnim posestnikom in drugim ljudem, ki so veljali za pomembne, so bile podeljene številne pravice in privilegiji, zlasti v javnosti. To je vključevalo pravico do obhoda vrst na stojnicah na tržnici, pravico jesti prvi, če je bil obrok redek, in pravico jesti »nad soljo« za mizo. Te pravice so jemali zelo resno kot znak položaja in moči ter jih ljubosumno varovali. Državljani nižjega razreda, ki so v srednjem veku sestavljali veliko večino prebivalstva, so lahko bili kaznovani za uzurpiranje katerega koli od teh privilegijev.
Sedenje za mizo je bilo tudi način počastitve uglednih gostov hiše. Obiskovalci, ki so si zaslužili sedenje nad soljo, so bili verjetno močni moški ali ženske in njihovi zakonci. Verski dostojanstveniki, kot so škofje, bi verjetno sedeli v takem položaju, medtem ko bi praktiki, kot so menihi ali duhovniki, verjetno sedeli pod soljo – razen če bi bil gospod ali njegova žena posebej verna. Gostujoči gospodje in njihove družine bi sedeli blizu glave mize, njihovo spremstvo hlapcev pa bi sedelo pod soljo skupaj s hlapci.
Izraz »nad soljo« je v sodobnem času še vedno pogost, zlasti v Angliji in drugih delih Evrope. Danes bi lahko za visokega vladnega uradnika ali izvršnega direktorja podjetja rekli, da je »nad soljo«. Izraz se lahko uporablja tudi za označevanje pomena vodje za novega zaposlenega ali za izražanje statusa člana kluba za novega inicianta. V nekaterih podjetjih je še vedno običajno, da se tujim emisarjem in dostojanstveniki izkaže čast tako, da jih med diplomatskimi srečanji ali obroki posede blizu glave mize.
Ta izraz se je v literaturi ves čas uporabljal za označevanje pomembnih, visokih ali močnih ljudi. Lahko se uporablja tudi v filmih ali pesmih. Izraz se lahko uporablja kot pravi znak časti ali pa sarkastično, da nakaže, da oseba misli, da je posebna ali močna, vendar v resnici ni.