Pogost idiomatski izraz, ki se uporablja v mnogih angleško govorečih državah, je sklicevanje na to, da ste ujeti med hudičem in globokim modrim morjem. Med najbolj priljubljenimi angleškimi izreki se redno razpravlja o izvoru tega posebnega idioma, pri čemer nekateri sledijo izreku v časih rimske in grške mitologije. Ne glede na izvor se je izraz začel nanašati na to, da smo ujeti v dilemo, ki vključuje samo dve možnosti, pri čemer nobena možnost ne ponuja jasnih koristi.
Obstaja nekaj dokazov, da je besedna zveza nekoč vključevala preprosto ujetost »med hudičem in globokim morjem«. Sklicevanja na “globoko modro morje” so se pojavila v 20. stoletju s popularizacijo pesmi, ki je dodala modro referenco znanemu idiomu. Z leti se je ta nov in izboljšan izraz prijel v priljubljeno uporabo tudi med tistimi, ki pesmi še niso slišali.
Biti ujet med hudičem in globokim modrim morjem je v svojem bistvu situacija, ki ne ponuja lahkih rešitev in zagotovo nobenih možnosti, ki bi se nesrečnemu posamezniku zdele privlačne. Med ocenjevanjem možnih ukrepov za reševanje dane situacije hitro postane očitno, da nobeno od dejanj ne ponuja izhoda iz težkega položaja, ne da bi pri tem povzročilo kakšno stransko škodo. Na primer, če nekdo po nesreči načrtuje dva zmenka za isto noč, enega odpove zaradi bolezni in nato pozneje naleti na ta zavrnjen zmenek, medtem ko je z drugim zunaj, ta moški ali ženska nimata nobenega ukrepa, ki bi preprečil zadrego in izogibajte se prizadetosti vsaj dveh in morda treh vpletenih strani.
Biti ujet med hudičem in globokim modrim morjem ne pomeni, da ni mogoče uporabiti ene ali več možnosti za rešitev situacije. Kar pomeni, da nobena od razpoložljivih rešitev ne bo omogočila rešitve brez določene frustracije in škode. Posledično bo nekdo utrpel kakšno izgubo, ne glede na to, kakšno dejanje se izvede. To pušča nosilcu odločanja nalogo, da končno ugotovi, kateri način delovanja bo povzročil najmanj škode, v upanju, da bo to škodo lahko popravil in nadaljeval s čim manj težavami.