Besedna zveza »sledite svoji blaženosti« je duhovna ali filozofska izjava, ki posameznikom svetuje, naj prepoznajo dele življenja, nad katerimi so resnično navdušeni, in jih z vsem srcem sledijo. Besedna zveza izvira iz ameriškega mitologa in pisatelja Josepha Campbella (1904-1987), ki ga je najbolj znano uporabil v knjigi in televizijskem programu Moč mita, ki je izšel po njegovi smrti leta 1988. Koncept sledenja svoji blaženosti izhaja iz hindujskega svetega besedilo, Upanišade, med drugimi vplivi.
Campbell, rojen v katoliški družini srednjega razreda v New Yorku leta 1904, je že zgodaj razvil zanimanje za indijansko mitologijo. Po diplomi na univerzi Columbia je odpotoval v Evropo, da bi študiral jezike in književnost. Več let je potoval in študiral, preden je leta 1934 prevzel mesto profesorja na Sarah Lawrence College v Yonkersu v New Yorku. Campbellovo zanimanje za mitologijo se je nadaljevalo in razširil je svoje delo ter dodal tibetansko in hindujsko mitologijo svojemu študiju mitov Indijancev. .
Campbell je verjel, da čeprav se človeška mitologija razlikuje glede na kulturo, si mitologije na splošno delijo številne univerzalne teme. Za Campbella je bil namen mitologije osvetliti svete resnice, ki jih je bilo mogoče razkriti le po analogiji. Trdil je, da so miti služili za razlago vesolja, potrditev obstoječega družbenega reda, ustvarjanje občutka strahospoštovanja pred »skrivnostmi bivanja« in usmerjanje posameznikov skozi življenjske stopnje. Pri Campbellovem študiju mitologije in religije je naletel na koncept, ki bi ga pripeljal do popularizacije pregovora »sledi svoji blaženosti«.
Hindujska misel vključuje koncept »sat-chit-ananda« ali »satcitananda«. To je zlitje treh sanskrtskih besed: »sat«, kar pomeni resnica, bitje ali večno; “chit”, kar pomeni zavest; in “ananda”, kar pomeni blaženost. V The Power of Myth je Campbell pojasnil, da ni prepričan o lastni biti in zavesti, ter se odločil, da se osredotoči na blaženost.
Ideja, povzeta v frazi »sledite svoji blaženosti«, je, da pot, ki bi jo moral posameznik ubrati, obstaja v njem ali njej ves čas. Blaženost je metoda, s katero se ta pot razkrije. Slediti svoji blaženosti pomeni torej prepoznati svoj namen in ga slediti. Campbellov stavek povzema to filozofijo samoodkrivanja in samopopolnjevanja.
Nekateri kritiki so »sledite svoji blaženosti« razlagali kot izjavo, da bi morali posamezniki preprosto početi, kar jim je všeč. Campbell je z uporabo besede »blaženje« poskušal opisati občutek namena in celovitosti, ki je večji od prehodne želje. »Sledi svoji blaženosti« je bilo mišljeno kot spodbuda drugim, naj preučijo svoje življenje, odkrijejo pot, ki jih vodi do občutka popolnosti, in ji sledijo z vsem srcem.