Dvostransko pomeni simetrično po osrednji osi ali na dveh straneh. Beseda se v mednarodni diplomaciji uporablja za pomen “med dvema državama” in se lahko uporablja za opis geometrijskih likov, vendar se bo ta članek osredotočil na izraz dvostranski, kot se uporablja v biologiji.
Dvostranski organizmi so vsi člani neuvrščene skupine Bilateria, znanstvene klasifikacije nad superfilumom, vendar pod podkraljestvom. Dvostranski organizmi vključujejo ljudi, ribe, žuželke, ploščate črve, ptice, plazilce, dvoživke in mnoge druge. Dvostranska narava večine živali je evolucijsko določena – zaradi načina razvoja zarodkov bodo potomci dvostranskih živali vedno dvostranski. Najstarejša znana dvostranska žival je Vernanimalcula, žival ovalne oblike s premerom med 0.1 in 0.2 mm, ki je živela pred 600 milijoni let, v zgodnjem edikarskem obdobju, 60 milijonov let pred pojavom najsodobnejše vrste, imenovane kambrijska eksplozija.
Primarna alternativa dvostranski simetriji v organizmih je radialna simetrija, ki jo prikazujejo morske anemone, meduze, korale in številne rože. Morske zvezde in morski ježki imajo kot odrasle osebe petkratno radialno simetrijo (pentamerizem), vendar so v svojem bistvu dvostranske živali, kar dokazuje dvostranska simetrija njihovih ličink. Nekatere primitivne živali, kot so spužve, trichoplax in mezozoji, sploh nimajo simetrije, zato jih imenujemo asimetrične. Verjame se, da spužve tvorijo skupino stebel, iz katere so se prvotno razvile vse druge živali.
Skoraj vsi dvostrani so tripoblastni, kar pomeni, da se njihovi zarodki razvijejo v treh plasteh, imenovanih endoderma, mezoderma in ektoderma. Skoraj vsi dvostranci imajo popoln prebavni trakt z ločenim anusom in usti ter notranjo telesno votlino, imenovano coelom. Dvostrani so lahko sedeči (stacionarni) ali mobilni, čeprav običajno slednji. Dvostranci kolonizirajo vsa možna okolja na Zemlji, od dna oceanov do vrhov Mt. Everesta.
V Bilateria sta dve glavni skupini, imenovani superfila: devterostomi in protostomi. Glavna razlika med tema dvema skupinama je v tem, da pri slednji prva luknja, ki nastane v zarodku, postane usta, v slednji pa anus. V devterostomih je tudi manj vnaprej določenih lokacij celic med embriogenezo.